Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.11.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo
Številka: 090-134/2020
Kategorija: Tajni podatki, Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

V obravnavani zadevi  je prosilec zahteval  informacije glede obstoja, vsebine in časovnice nameravanih sprememb ureditve izvajanja pomorske pilotaže. Organ je odločal v ponovljenem postopku in prosilcu omogočil dostop do določenih dokumentov, v preostalem delu pa je  dostop zavrnil zaradi izjeme tajnih podatkov, notranjega delovanja organa, varstva osebnih podatkov in poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da pogoji za obstoj izjeme tajnih podatkov niso podani, saj se zadeva ne nanaša na interesna področja, za katere ZTP določa, da gre lahko za tajne podatke. Podatki, ki se nanašajo na gospodarske in finančne zadeve države, so kot tajni po ZTP varovani le pod pogojem, da so pomembni za našteta varnostna področja, ne pa »na splošno«. IP je nadalje odločil, da tudi dokumenti, ki naj bi predstavljali realizacijo dokumentov z oznako tajnosti, ne morejo predstavljati tajnih podatkov. Tako posplošen zaključek organa niti ne more biti pravna podlaga za obravnavanje dokumentov kot tajnih, saj je slednje v nasprotju z ZTP, ki predpisuje skupne osnove enotnega sistema določanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov, v izogib možnim zlorabam, česar pa organ ni upošteval. Nadalje je IP presojal obstoj izjeme notranjega delovanja organa in ugotovil, da dokumentov, ki izkazujejo komunikacijo med različnimi organi,  že po jezikovni razlagi ni mogoče obravnavati kot »notranje«, čemur je v prvi vrsti namenjena zatrjevana izjema. Ker so bila stališča, mnenja, predlogi ipd. že posredovani izven organa oz. realizirani nasproti drugemu organu, pomeni, da je takšno delovanje izgubilo naravo internosti ter tako samo po sebi zahtevani dokumenti ne morejo več izpolnjevati pogoja notranjega delovanja. Le v določenem delu dokumentov je IP ugotovil, da vsebujejo tudi razpravo oz. stališča članov v zvezi ureditvijo izvajanja pomorske pilotaže, kar je seveda povsem pričakovano, saj je za kritično in učinkovito delo delovne skupine pomembno, da člani neobremenjeno, kritično in brez zadržkov, izražajo svoje mnenje, na odprti platformi. Iz navedenega razloga je po oceni IP v tem delu zahtevanih zapisnikov in zabeležk izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja, to je, da bi z razkritjem nastale motnje pri delovanju organa. Te bi se odražale v tem, da bi bilo delo takšne delovne skupine in posledično organa zaradi okrnjene razprave slabše, ogrozilo bi kritično inovativno in ustvarjalno delo organa, argumenti in stališča bi bila zadržana, kar bi posledično vplivalo tudi na strokovnost in kakovost odločanja organa pri sprejemanju odločitev. IP je ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov glede elektronskih naslovov in telefonskih številk, ne pa glede oseb, saj so navedene v okviru svoje funkcije, zato obstaja zakonska podlaga za razkritje. IP je presojal obstoj izjeme poslovne skrivnosti in ugotovil, da le ta ni podana. Posebej je poudaril, da ima javnost pravico do odgovorov na vprašanje; zakaj se je država odločila, da dejavnost pomorske pilotaže uredi na drugačen način, kot se je izvajala do sedaj, kaj vse je pri tem upoštevala in česa ni, ali je (bil) postopek v skladu z zakonom, kakšen vpliv ima ta ureditev na javna sredstva, ali takšna ureditev predstavlja gospodarno upravljanje z javnimi sredstvi, vplivi takšne ureditve na gospodarstvo in na samo izvajanje pomorske pilotaže, zato informacije kot je LNU-pomorske pilotaže (in tudi ostali dokumenti, ki so bili predmet presoje v obravnavanem primeru), iz katerega je potencialno mogoče dobiti odgovore na tovrstna vprašanja, nikakor ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (ali katere koli druge izjeme po ZDIJZ).

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-134/2020/4

Datum: 16. 11. 2020


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi, z dne 29. 6. 2020, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-12/2019/14 z dne 28. 5. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1. Pritožbi prosilca z dne 29. 6. 2020 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za infrastrukturo RS št. 090-12/2019/14 z dne 28. 5. 2020 v zavrnilnem delu delno odpravi ter se odloči:

  1. Organ je v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe dolžan iz dokumentov št.: 3731-7/2019/11, 3731-7/2019/22 in 3731-7/2019/39 umakniti stopnjo tajnosti INTERNO in jih v elektronski obliki posredovati prosilcu, pri čemer mora na :

- dokumentu št. 3731-7/2019/22 (prva stran, izpis iz Lotus Notes) prekriti elektronske naslove, ki vključujejo ime in priimek pri »za« in »kp«.

- dokumentu št. 3731-7/2019/39 (tretji in četrti list) prekriti vse elektronske naslove, ki vključujejo ime in priimek ter telefonske številke teh oseb.

 

  1. Ministrstvo za javno upravo RS je v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe dolžno iz dokumenta št. 1007-187/2019/3 z dne 29. 3. 2019 umakniti stopnjo tajnosti INTERNO in umik stopnje tajnosti posredovati organu. Organ je v nadaljnjih 8 dneh od prejema umika stopnje tajnosti dolžan dokument št. 1007-187/2019/3 z dne 29. 3. 2019, ki ga organ vodi pod št. 3731-7/2019/21, v elektronski obliki posredovati prosilcu.
  1. Vlada Republike Slovenije je v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe dolžna iz dokumenta Sklepa Vlade RS št. 37300-2/2018/4 z dne 2. 4. 2019 s prilogo, umakniti stopnjo tajnosti INTERNO in umik stopnje tajnosti posredovati organu. Organ je v nadaljnjih 8 dneh od prejema umika stopnje tajnosti dolžan dokument Sklep Vlade RS št. 37300-2/2018/4 z dne 2. 4. 2019 s prilogo, ki ga organ vodi pod št. 3731-7/2019/36, v elektronski obliki posredovati prosilcu, pri čemer mora na prvi strani - izpisu iz Lotus Notes, prekriti elektronske naslove, ki vključujejo ime in priimek pri »od«, »za« in »kp«.
  1. Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati prosilcu naslednje dokumente št.: 3731-7/2019/9, 3731-7/2019/13, 3731-7/2019/16, 3731-7/2019/20, 3731-7/2019/23, 3731-7/2019/24, 3731-7/2019/26, 3731-7/2019/27, 3731-7/2019/35, 3731-7/2019/37, 3731-7/2019/38 in 3731-7/2019/40, brez priloge z naslovom »status letališča«, pri čemer mora na vseh dokumentih vsakokrat prekriti vse morebitne elektronske naslove, ki vključujejo ime in priimek ter poleg tega še prekriti telefonsko številko na dokumentu št. 3731-7/2019/13 (na drugem listu) in na dokumentu št. 3731-7/2019/23 prekriti tretji oz. zadnji odstavek elektronskega sporočila z dne 29. 3. 2019, ura 16.20
  1. Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe iz dokumentov št.: 373-5/2019/1 373-5/2019/3, 373-5/2019/5, priponka z oznako 19pilotaza2304 pri dokumentu št. 373-5/2019/8, priponka z oznako uredba210419 pri dokumentu št. 373-5/2019/9, 373-5/2019/13, 373-5/2019/14, 373-5/2019/16, 373-5/2019/17, 373-5/2019/18, 373-5/2019/19, 373-5/2019/20, 373-5/2019/21, 373-5/2019/22, 373-5/2019/24, umakniti stopnjo tajnosti INTERNO ter zgolj naslednje dokumente v elektronski obliki posredovati prosilcu, in sicer:

- dokument št. 373-5/2019/1, v celoti,

- dokument št. 373-5/2019/5, v celoti,

- dokument št. 373-5/2019/3, v celoti brez liste prisotnosti, na način, da mora prekriti celotno točka 3/C in celotno točko D;

- dokument št. 373-5/2019/13, v celoti brez liste prisotnosti,

- dokument št. 373-5/2019/14, na način, da se omogoči dostop do vključno predzadnje vrstice pri »prisotni« ter pri »vsebini« do tretje točke, v celoti mora prekriti četrto točko zabeležke;

- dokument št. 373-5/2019/16, v celoti

- dokument št. 373-5/2019/17, v celoti;

- dokument št. 373-5/2019/18, v celoti, brez priloženega elektronskega sporočila;

- dokument št. 373-5/2019/19, v celoti;

- dokument št. 373-5/2019/20, v celoti na način, da mora v prvi, drugi in četrti točki vsebine zabeležke prekriti imena in priimke

- dokument št. 373-5/2019/21, v celoti na način, da mora v prvi točki vsebine zabeležke v celoti prekriti tretjo in četrto alinejo;

- dokument št. 373-5/2019/22, na način, da omogoči dostop do vključno predzadnje vrstice pri »prisotni«, pri vsebini pa omogoči dostop do druge in tretje točke, prvo točko vsebine zabeležke mora prekriti v celoti

- dokument št. 373-5/2019/24, na način, da omogoči dostop do pred zadnje vrstice pri »prisotni«, v preostalem delu mora zabeležko prekriti do »pripravili«.

 

  1. Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati prosilcu:

- dokument št. 373-5/2019/4, v celoti,

- dokument št. 373-5/2019/2, pri čemer mora na dokumentu prekriti vse elektronske naslove, ki vključujejo ime in priimek;

- dokument št. 373-5/2019/6, s priponko »opomnik«, pri čemer mora na dokumentu prekriti vse elektronske naslove, ki vključujejo ime in priimek;

- dokument št. 373-5/2019/8, s priponke »19pilotaza2304«, pri čemer mora na dokumentu prekriti vse elektronske naslove, ki vključujejo ime in priimek;

- dokument št. 373-5/2019/11, pri čemer mora na dokumentu prekriti vsebino sporočila z dne 27. 5. 2019 ter vse elektronske naslove, ki vključujejo ime in priimek;

- dokument št. 373-5/2019/25, pri čemer mora na dokumentu prekriti vse elektronske naslove, ki vključujejo ime in priimek ter telefonske številke pri podpisnikih sporočil.

- dokument št. 373-5/2019/26, s priponko »osnutek LNU-Pomorska pilotaža«, pri čemer mora na elektronskem sporočilu z dne 14. 11. 2019 prekriti vse elektronske naslove, ki vključujejo ime in priimek, telefonske številke pri podpisnikih sporočil ter ime in priimek podpisnika sporočila z dne 14. 11. 2019 skupaj s podatki o funkciji in telefonskimi številkami.

 

2. V preostalem delu, glede dostopa do dokumentov št. 373-5/2019/7, 373-5/2019/9, 373-5/2019/10, 373-5/2019/12, 373-5/2019/15, 373-5/2019/23 in glede informacij, ki jih mora organ prekriti v skladu s prvo točke izreka te odločbe, se pritožba prosilca zavrne.

 

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 9. 10. 2019 na organ naslovil vlogo, v kateri je zahteval informacije glede obstoja, vsebine in časovnice nameravanih sprememb ureditve izvajanja pomorske pilotaže.

 

Organ je dne 15. 10. 2019 prosilcu posredoval pojasnilo, in sicer, da je organ po izrednih razmerah, ki so se na področju pomorske pilotaže pripetile konec leta 2018 in ki so se nadaljevala do meseca marca in aprila 2019, ko je bila celo napovedana stavka pomorskih pilotov in upravljavcev pilotov v družbi Piloti d. o. o., pristopil k sodelovanju z drugimi državnimi organi k iskanju rešitev, da se stanje ne bi ponovilo. Republika Slovenija mora namreč kot upravljavec pristanišča organizirati delovanje pristanišča tako, da zagotavlja varno plovbo, varstvo okolja in voda ter nemoteno izvajanje pristaniških dejavnosti, med katerimi je tudi pomorska pilotaža. Aktivnosti so še v teku oziroma so še predmet posvetovanja.

Prosilec je na organ dne 18. 10. 2019 naslovil nov dopis, in sicer, da iz odgovora organa izhaja, da ta že več mesecev izvaja aktivnosti, ki bi lahko pomembno vplivale na pravni in ekonomski interes zaposlenih in same družbe Piloti Koper d. o. o., za kar po mnenju prosilca nima ustrezne pravne podlage. Prosilec navaja, da je organ kontaktiral in v postopek vključil določene njihove zaposlene, pri čemer pa v pogovore ni vključil zakonitega zastopnika družbe. Organ naj bi njihovim zaposlenim ponudil zaposlitev v »državnem podjetju«, ustanovljenem za izvajanje pomorske pilotaže, pri čemer jim je obljubil najmanj takšne pogoje, kot jih imajo pri družbi Piloti Koper d. o. o. ter denarno nadomestilo zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule. Prosilec zahteva, da se organ opredeli do zgornjih navedb, in sicer:

  • ali želi organ dejansko ustanoviti »državno podjetje« za izvajanje dejavnosti pomorske pilotaže,
  • ali so v ta namen predvidena državna sredstva.

Prosilec zahteva, da mu organ posreduje natančnejše pisne informacije, vključno z obstoječo dokumentacijo, pisno komunikacijo in zapisniki sestankov, glede spremembe ureditve, načina oz. oblike izvajanja pomorske pilotaže, s katero organ razpolaga, jo je izdelal ali pridobil v okviru »iskanja rešitev«, ki ga navaja v pojasnilu z dne 15. 10. 2019. Prosilec poudarja, da že 23 let uspešno izvaja storitve pomorske pilotaže in je v tem obdobju pomembno prispeval k varni plovbi v koprskem pristanišču. Organ je dne 18. 11. 2019, izdal odločbo št. 090-12/2019/2, s katero je zahtevo prosilca z dne 18. 10. 2019, zavrnil.

 

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 28. 11. 2019 vložil pritožbo, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-275/2019/5 z dne 18. 2. 2019 ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje z napotkom, da je organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilec zahteva, so predmet njegove presoje in jih določno navesti (torej vsaj s številko in datumom dokumenta) in se konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta (torej pojasniti, iz katerega dokumenta izhaja posamezna informacija, ki jo zahteva prosilec) ter ali je, glede vsakega posameznega dokumenta, podana kakšna izjema od prosto dostopnih informacij in katera izjema je podana pri posameznem dokumentu.

 

Organ je v ponovljenem postopku izdal odločbo št. 090-12/2019/14 z dne 28. 5. 2020, s katero je v prvi točki izreka izpodbijane odločbe navedel dokumente, ki se posredujejo prosilcu, in sicer:

dokument št. 3731-7/2019/1 - Izjava za javnost - medijska konferenca ob napovedi stavke v družbi Piloti Koperd.o.o.;

dokument št 3731-7/2019/2 - Napoved stavke;

dokument št. 3731-7/2019/3 - Izjava za javnost ob napovedani stavki v družbi Piloti Koperd.o.o.;

dokument št. 3731-7/2019/4 - Piloti Koper d.o.o. - napoved stavke; dokument št. 3731-7/2019/5 - Poziv k pogajanjem ob napovedani stavki v družbi Piloti Koper d.o.o.;

dokument št. 3731 -7/2019/6 - Odgovor;

dokument št. 3731-7/2019/7 - Opredelitev do napovedane stavke zaposlenih v družbi Piloti Koperd.o.o.;

dokument št. 3731-7/2019/8 - Piloti Koper d.o.o. - napoved stavke;

dokument št 3731-7/2019/12 - Glosina solidarnost ob napovedani stavki v družbi Piloti Koper d.o.o.

dokument št. 3731-7/2019/14 - Pismo podpore stavkovnim zahtevam zaposlenih v podjetju Piloti Koper d.o.o.

dokument št. 3731-7/2019/15 - Pismo podpore stavki v Piloti Koper d.o.o.;

dokument št. 3731-7/2019/17 - Virova solidarnost ob napovedani stavki v družbi Piloti Koper d.o.o.

dokument šL 3731-7/2019/18 - Pismo podpore stavki v podjetju Piloti Koper d.o.o.;

dokument št. 3731-7/2019/19 - Pismo podpore stavki in zahtevam delavcem v podjetju Piloti Koper;

dokument št. 3731-7/2019/25 - Letter of Support for the strike activities of the employees at Piloti Koper Ltd.;

dokument št. 3731-7/2019/29 - Letter of Support for the strike activities of the employees at Piloti Koper from Segdamelin - PEO;

dokument št. 3731-7/2019/30 - Letter of solidarity;

dokument št. 3731-7/2019/31 - Podpora stavki v družbi Piloti Koper d.o.o.;

dokument št. 3731-7/2019/32 - Obvestilo o sklenjenem dogovoru;

dokument št. 3731-7/2019/33 - podpora ob napovedani stavki v družbi Piloti Koper d.o.o.;

dokument št. 3731-7/2019/34 - Letter of Support for the strike activities of the employees at Piloti Koper Ltd.;

dokument št. 3731-7/2019/28 - Podpora stavki sindikatu žerjavistov pomorskih dejavnosti.

 

V drugi točki izreka je navedel, da se dostop do spisa št. 3731-7/2019 delno zavrne, in sicer se zavrne dostop do:

dokumenta št. 3731-7/2019/9;  dokumenta št. 3731-7/2019/11; dokumenta št. 3731-7/2019/13;

dokumenta št. 3731-7/2019/16; dokumenta št. 3731-7/2019/20; dokumenta št. 3731-7/2019/21;

dokumenta št. 3731 -7/2019/22; dokumenta št. 3731-7/2019/23; dokumenta št. 3731-7/2019/24;

dokumenta št 3731 -7/2019/26; dokumenta št. 3731 -7/2019/27; dokumenta št. 3731 -7/2019/35;

dokumenta št. 3731 -7/2019/36; dokumenta št. 3731 -7/2019/37; dokumenta št. 3731 -7/2019/38;

dokumenta št. 3731 -7/2019/39; dokumenta št. 3731-7/2019/40.

 

V tretji točki izreka je organ navedel, da se dostop do spisa št. 373-5/2019 zavrne, in sicer se zavrne dostop do:

dokumenta št. 373-5/2019/1; dokumenta št. 373-5/2019/2; dokumenta št. 373-5/2019/3;

dokumenta št. 373-5/2019/4; dokumenta št. 373-5/2019/5; dokumenta št. 373-5/2019/6;

dokumenta št 373-5/2019/7; dokumenta št. 373-5/2019/8; dokumenta št. 373-5/2019/9;

dokumenta št. 373-5/2019/10; dokumenta št. 373-5/2019/11; dokumenta št. 373-5/2019/12;

dokumenta št. 373-5/2019/13; dokumenta št. 373-5/2019/14; dokumenta št. 373-5/2019/15;

dokumenta št. 373-5/2019/16; dokumenta št. 373-5/2019/17; dokumenta št. 373-5/2019/18;

dokumenta št. 373-5/2019/19; dokumenta št. 373-5/2019/20,dokumenta št. 373-5/2019/21;

dokumenta št. 373-5/2019/22; dokumenta št. 373-5/2019/23; dokumenta št. 373-5/2019/24;

dokumenta št. 373-5/2019/25; dokumenta št. 373-5/2019/26.

Posebni stroški postopka niso nastali.

 

V obrazložitvi odločbe je organ povzel postopek z zahtevo in navedel, da je v ponovljenem postopku zadevo obravnaval po ZDIJZ, v skladu z usmeritvami iz odločbe IP.

 

Organ je po presoji ugotovil, da določeni dokumenti vsebujejo prosto dostopne informacije in v zvezi z njimi ni podana nobena izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za dokumente od št. 3731-7/2019/1 do vključno dokumenta št. 3731-7/2019/8, dokument št. 3731- 7/2019/12, 3731-7/2019/14, 3731-7/2019/15, 3731-7/2019/17, 3731-7/2019/18, 3731- 7/2019/19, 3731-7/2019/25, 3731-7/2019/28, 3731-7/2019/29 ter dokumenti od št. 3731- 7/2019/30 do dokumenta št. 3731-7/2019/34. S tem je utemeljena 1. točka izreka odločbe organa.

Organ je nadalje ugotovil, da ostali presojani dokumenti iz 2. in 3. točke izreka te odločbe ne vsebujejo prosto dostopne informacije javnega značaja, saj so podane izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Organ je ugotovil, da dokumenti št. 3731-7/2019/11, 3731-7/2019/26, 3731-7/2019/35 in 3731-7/2019/36, predstavljajo izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ lahko zavrne posredovanje podatka, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Organ ugotavlja, da so v skladu z 11. členom ter v povezavi s 13. členom ZTP, označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, saj vsebujejo podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Organ je ugotovil, da je predstojnik organa, v skladu z ZTP, dokumentom št. 3731-7/2019/11, 3731-7/2019/26, 3731-7/2019/35 in 3731-7/2019/36 pravilno določil oz. označil stopnjo tajnosti INTERNO. Pri organu se namreč hranijo tudi pisne ocene možnih škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, s katero je predstojnik organa ocenil, da bi razkritje takšnih dokumentov nepoklicani osebi lahko imelo negativne posledice na delovanje in izvajanje nalog organa. Organ pojasnjuje, da ti dokumenti vsebujejo tajne podatke, ki se nanašajo na gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost in bi z njihovim razkritjem nepoklicani osebi očitno lahko nastale škodljive posledice. Izvajanje pomorske pilotaže je ključnega pomena za delovanje kritične infrastrukture iz podsektorja pristaniška dejavnost. Organ zaključuje, da gre za zagotavljanje varnosti plovbe, ki predstavlja javno varnost.

 

Organ je nadalje ugotovil, da dokumenti št. 3731-7/2019/9, 3731-7/2019/13, 3731-7/2019/16, 3731-7/2019/20, 3731-7/2019/21, 3731-7/2019/22, 3731-7/2019/23, 3731-7/2019/24 in 3731- 7/2019/27, predstavljajo realizacijo dokumentov, označenih s stopnjo tajnosti INTERNO in kot taki prosilcu tudi ne morejo biti posredovani. Organ nadalje ugotavlja, da dokumenti iz prejšnjega odstavka njegove odločbe in pa tudi dokumenta št. 3731-7/2019/39 in 3731-7/2019/40, predstavljajo tudi izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Organ ugotavlja, da so bili ti dokumenti sestavljeni z namenom, da lahko organ čim bolje zavaruje svoje interese. Le-ti vsebujejo strategijo, kako ravnati in interno korespondenco med javnimi uslužbenci. Gre za tim. »notranje razmišljanje organa«. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zabeležke, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Organ poudarja, da dokumenti ne vključujejo korespondence oziroma drugih dokumentov zunanjih deležnikov. Kot drugo pa gre za dokumente, ki so namenjeni pripravi odločitve organa. Vsebina komunikacije javnih uslužbencev, ki sodelujejo v zadevi se ni realizirala v dejanjih organa nasproti tretjim osebam, zato imajo dejanja naravo internosti. Organ pa je v nadaljevanju presojal tudi izpolnjevanje drugega pogoja, in ugotovil, da bi dostop do informacije lahko povzročilo napačno razumevanje in bi s tem organu nastala škoda zaradi motenj pri delovanju, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Organ je pripomnil, da sta dokument št. 3731-7/2019/37 in 3731-7/2019/38 vsebovana v dokumentu št. 373-5/2019/13. Razlogi za zavrnitev bodo podani v nadaljevanju. S tem je utemeljena 2. točka izreka odločbe organa.

Predmet presoje organa so bili tudi dokumenti iz 3. točke izreka njegove odločbe.

Dokumenti št. 373-5/2019/3, 373-5/2019/13, 373-5/2019/14, 373-5/2019/15, 373-5/2019/16, 373-5/2019/17, 373-5/2019/18, 373-5/2019/19, 373-5/2019/20, 373-5/2019/21, 373-5/2019/22, 373-5/2019/23 in 373-5/2019/24, predstavljajo izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ lahko zavrne posredovanje podatka, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Organ je ugotovil, da so v skladu z 11. členom ter v povezavi s 13. členom ZTP označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, saj vsebujejo podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Organ ugotavlja, da je predstojnik organa, v skladu z ZTP, dokumentom iz prejšnjega odstavka pravilno določil oz. označil stopnjo tajnosti INTERNO. Pri organu se namreč hrani tudi pisna ocena možnih škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, s katero je predstojnik organa ocenil, da bi razkritje takšnih dokumentov nepoklicani osebi lahko imelo negativne posledice na delovanje in izvajanje nalog organa. V izogib ponavljanju razlogov se organ sklicuje na obrazložitev izjeme tajnih podatkov iz 2. točke izreka odločbe. Organ ugotavlja, da dokumenti št. 373-5/2019/1, 373-5/2019/2, 373-5/2019/4, 373-5/2019/5, 373-5/2019/8, 373-5/2019/9, 373-5/2019/10, 373-5/2019/11 in 373-5/2019/12, predstavljajo realizacijo dokumentov, označenih s stopnjo tajnosti INTERNO in kot taki prosilcu tudi ne morejo biti posredovani. Prav tako predstavljajo tudi izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Zaradi navedene izjeme je organ zavrnil prosilcu dostop tudi do dokumenta št. 373-5/2019/6. V izogib ponavljanju razlogov se organ sklicuje na obrazložitev izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je obrazložena v 2. točki izreka odločbe. Organ ugotavlja, da dokument št. 373-5/2019/7 predstavlja izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena, ki določa, da organ lahko zavrne posredovanje podatka, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Organ ugotavlja, da ne gre za osebne podatke iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ nadalje ugotavlja, da dokumenta št. 373-5/2019/25 in 373-5/2019/26 predstavljata izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatke, ki je bil opredeljen kot poslovna skrivnost, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. Osnutek Letnega načrta upravljanja in Letni načrt upravljanja je dokument SDH d.d. in kot tak označen kot poslovna skrivnost. Organ je 6. 3. 2020, v skladu s 44. členom ZUP, pozval SDH d.d. k priglasitvi stranske udeležbe v postopek ter podaji pisne izjave, ali zahtevani dokument predstavlja katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 5. a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. SDH d.d. je priglasil udeležbo ter podal pisno izjavo. Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS) v prvem odstavku 2. člena poslovno skrivnost opredeljuje kot nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve: da je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krajih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; da ima tržno vrednost, in da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, dajo ohrani kot skrivnost. Letni načrt upravljanja za pomorsko pilotažo izpolnjuje vse naštete zahteve: vsebuje poslovne informacije, ki niso splošno znane, in tudi ne lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, z vsebovanimi projekcijami in načrtovanim konceptom izvajanja dejavnosti pomorske pilotaže ima visoko tržno vrednost, zadoščeno pa je tudi zadnji kumulativni zahtevi, saj so tako SDH kot ostali subjekti, ki so imetniki tega zaupnega dokumenta, v danih okoliščinah razumno ukrepali, da ga ohranijo kot poslovno skrivnost (nadzorovano je dostopen le ozkemu krogu oseb). Splošni del LNU 2020 je javno objavljen na spletni strani SDH, njegov posebni del pa vsebuje podatke, ki so poslovno občutljivi, zato ima v celoti oznako POSLOVNA SKRIVNOST in se javno ne objavlja. Upoštevaje obseg informacij, ki je javnosti že znan, oziroma ji dan na voljo (Splošni del LNU 2020; sporočila za javnost Vlade Republike Slovenije v delu, ki se nanašajo na pomorsko pilotažo), je jasno, da ostajajo zaupne samo še najbolj tržno zanimive informacije z visoko vrednostjo, ki jih varuje izjema poslovne skrivnosti. Letni načrt upravljanja za pomorsko pilotažo v vsem svojem obsegu in vsebini predstavlja poslovno skrivnost, zato ni možen niti delni dostop do njega (7. člen ZDIJZ). S tem je utemeljena 3. točka izreka odločbe. Organ je še pripomnil, da je tudi pri zavrnjenih dokumentih preveril možnost uporabe instituta delnega dostopa, v skladu s 7. členom ZDIJZ. Organu se v predmetni zadevi postavlja vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Če bi organ z uporabo instituta delnega dostopa prekril vse varovane podatke, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti ter tudi vse podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane podatke, bi ti dokumenti izgubili svojo vrednost, zato za prosilca ne bi bili več smiselni. Glede na navedeno je organ odločil, kot izhaja iz izreka njegove odločbe.

 

Prosilec je dne 30. 6. 2020 zoper odločbo organa vložil pritožbo, in sicer se pritožuje v zavrnilnem delu iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga IP, da sam reši zadevo. Ob tem navaja, da naj IP od organa zahteva vse dokumente, ki jih zavezanec vodi v zadevah št. 3731-7/2019 in 373-5/2019 ter vse druge zahtevane informacije oz. dokumente, ki jih v zvezi s predmetom, opredeljenim v vloženih zahtevah vodi pod morebitnimi drugimi številkami (v drugih spisih), to je najmanj tudi v zadevah 090-12/2019/13, 373-5/2019,3731-7/2019 in 373-11/2019 (utemeljeno v nadaljevanju oz. obrazložitvi) ter da tako pridobljene dokumente posreduje prosilcu. V okviru slednjih zahtevanih informacij prosilec še posebej izpostavlja zahtevo po dostopu do vseh informacij oz. dokumentov, ki se nanašajo na katerokoli obliko sodelovanja oz. komuniciranja (zapisniki sestankov, zabeležke telefonskih pogovorov, pisna korespondenca itd.) z zunanjimi deležniki, to je z zaposlenimi v podjetju Piloti Koper d.o.o., vključno s pooblaščenci in sindikalnimi zastopniki (SŽPD), SDH, Luko Koper d.d., Upravo RS za pomorstvo ter drugimi pravnimi oz. fizičnimi osebami. Prosilec je navedel, da organ tudi v ponovljenem postopku ni posredoval praktično nobene od zaprošenih informacij oz. dokumentov, saj mu je poslal le kopije tistih dokumentov, ki jih je organu bodisi poslal prosilec, bodisi so bili naslovljeni oz. poslani prosilcu s strani tretjih oseb in MZI v vednost. Pa še od slednjih dokumentov ni posredoval niti vseh dokumentov, katerih pošiljatelj oz. prejemnik je bil tudi prosilec. S slednjim pa dokazuje tudi neresničnost navedbe iz 4. odstavka na 5. strani izpodbijane odločbe, da »Organ poudarja, da dokumenti ne vključujejo korespondence oz. drugih dokumentov zunanjih deležnikov«. Po oceni prosilca iz sprejete odločitve ni mogoče ugotoviti, kateri konkretno določeni dokumenti so bili predmet njegove presoje. Organ je navedel le številke določenih dokumentov, ki jih ni opredelil niti z datumom (kot je bilo izrecno navodilo v odločbi IP), niti ni navedel naslova dokumenta in ni opredelil, za kašno vrsto dokumenta gre (npr. zapisnik, navodilo, študija....ipd), kar bi bilo nujno za to, da bi bilo odločbo možno preizkusiti. Niti ni dokumentov natančno, vsakega posebej presojal z vidika izjem od prostega dostopa in ni določno pojasnil katera od izjem in zakaj naj bi bila podana. Prosilec je navedel, da je IP ob ogledu in camera ugotovil, da ima zadeva 3731-7/2019 skupaj 45 dokumentov, zavezanec pa je v izreku odločbe (v 1. in 2. točki izreka skupaj) navedel 48 (torej 3 več) dokumentov. V zadevi št. 373-5/2019 pa je IP naštel 35 dokumentov, zavezanec pa jih je v 3. točki izreka navedel le 26 (torej 9 manj). Že samo iz navedenega in dejstva, da je zavezanec prosilcu zvečine posredoval dokumente, ki to pravzaprav niso oz. za njihovo posredovanje prosilec ni podal zahteve, saj ne gre za dokumente glede nove sistemske ureditve pilotaže. Večina posredovanih dokumentov so pisma podpore, ki so jih različni sindikati poslali prosilcu in v vednost MZI. Prosilec je stališča, da je organ namensko in načrtno pač zbral nekaj papirjev (kot da bi pošiljal kopije reklamnih sporočil) zato, da bi zavedel prosilca in IP oz., da bi se lahko izgovarjal, da je nekaj le poslal. Takšno ravnanje je za državni organ nedopustno in je protipravno. Organ je v izpodbijani odločbi ponovno primarno zatrjeval izjemo tajnih podatkov (pri vseh dokumentih, z izjemo dveh, ki naj bi bili poslovna skrivnost). Pri čemer prosilec izpostavlja ugotovitev IP v odločbi z dne 18. 2. 2020, ki je sledila ogledu in camera, da je le približno 30 dokumentov označenih z oznako stopnje tajnosti, kar predstavlja zgolj dobro tretjino vseh dokumentov iz navedenih zadev. Organ pa se je na tajnost podatka pri ponovnem odločanju skliceval za 38 dokumentov.

Glede tajnosti podatkov prosilec kot pomembno dejstvo izpostavlja, da je bil predpis, na katerega se vsi zahtevani dokumenti nanašajo, oz. so bili izdelani v postopku njegove priprave, že sprejet. Gre za Uredbo o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže, sprejeto dne 20. 2. 2020 in objavljeno v Uradnem listu RS, št. 11/20 z dne 25. 2. 2020 (v nadaljevanju: Uredba). Uredba se je tudi že začela uporabljati (dne 10. 5. 2020). Na podlagi te uredbe in drugih z njo povezanih odločitev in dejanj zavezanca ter Vlade RS, je bilo prosilcu prepovedano nadaljnje opravljanje pomorske pilotaže, kot njegove edine dejavnosti. Podlaga za sprejetje te uredbe je bil dokument Ministrstva za infrastrukturo št. 007- 37/2020/13, z dne 17. 2. 2020, Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže - predlog za obravnavo (s prilogami). Kopijo tega dokumenta je prosilec prejel, kot prilogo k odgovoru Vlade RS na ustavno pobudo oz. predlog za zadržanje izvrševanja, ki ju je na Ustavnem sodišču vložil prosilec zoper Uredbo za presojo njene ustavnosti in zakonitosti. Temu dokumentu, ki ga je pripravilo MZI in ki je predstavljal zaključno fazo postopka za sprejem Uredbe, je bila odstranjena (preklicana) stopnja tajnosti. Enako je bila stopnja tajnosti preklicana tudi sklepu Vlade RS št. 37300-2/2019/4 z dne 2.4.2019, to je sklepu, ki naj bi bil po izjavah organa podlaga za vse postopke in posledično tudi za v teh postopkih nastale dokumente MZI, ki se nanašajo na t.i. sistemsko ureditev pomorske pilotaže in ki so bili predmet obravnavane zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Ta sklep s preklicano stopnjo tajnosti je prosilec prejel dne 29. 5. 2020, kot prilogo k odgovoru Vlade RS na ustavno pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe. Ob tem prosilec izpostavlja, da je na Sklepu vlade 37300-2/2019/4 z dne 2.4.2019 navedeno, da je bil sprejet na podlagi oz. upoštevaje Oceno možnih škodljivih posledic - pri dokumentu organa, ki je podatku določil stopnjo tajnosti, ki naj bi bila priloga istemu sklepu. Glede na navedena dejstva, da je bila preklicana stopnja tajnosti tako začetnemu, kot končnemu dokumentu v nizu zahtevanih dokumentov, je prosilec stališča, da tajnosti ne smejo oz. pravno utemeljeno ne morejo ohraniti vsi vmesni dokumenti, navedeni v 2. in 3. točki izreka izpodbijane odločbe. Poleg tega prosilec zatrjuje, da v fazi izdaje izpodbijane odločbe, že samo zardi tega, ker je bila Uredba sprejeta, javno objavljena in je stopila v veljavo, sploh ne more več biti pravno dopustne podlage za to, da bi bili zahtevani dokumenti, ki so bili podlaga za njen sprejem, še vedno tajni. S tem bi se namreč v celoti izigrala zakonska pravila glede dostopnosti podatkov javnega značaja in določanja tajnih podatkov in bi bili zelo blizu situaciji v prejšnjem sitemu, ko so obstajali javni in tajni uradni listi?! Prosilec je izrecno izpostavil, da navedenih dveh dokumentov (to je dokumenta MZI 007- 37/2020/13 z dne 17.2.2020 s prilogami in Sklep Vlade RS št. 37300-2/2019/4 z dne 2.4.2019) čeprav jih je sam izdelal oz. z njima razpolaga, organ v izpodbijani odločbi sploh ne omenja, čeprav nedvomno sodita v sklop zahtevanih dokumentov in kar dokazuje, da pri organu obstajajo, poleg spisov oz. zadev št. 373-5/2019 in 3731-7/2019, ki ju v odločbi navaja organ in ki ju je ob ogledu in camera predložil na vpogled IP, tudi drugi spisi oz. zadeve, ki jih organ prikriva. Prav tako organ v odločbi niti ne omeni nobenega izmed dokumentov v spisu oz. zadevi 373-11/2019, čeprav ta zadeva pri organu obstaja in se prav tako nanaša na zahtevane podatke, kar prosilec ugotavlja na podlagi dopisa št. 373-11/2019/12 z dne 6. 5. 2020, ki ga je v odgovor na svoj predlog za nujne ukrepe na področju pomorske pilotaže prejel od MZI in torej tudi sodi v sklop zahtevanih dokumentov. Prosilec posledično sklepa, da organ pred prosilcem in IP skriva oz. taji obstoj tudi druge zahtevane dokumentacije. Zato prosilec izrecno zahteva oz. IP predlaga, da naj organu naloži tudi njihovo posredovanje, tj. predložitev dokumentov v zadevah (spisih) št. 090-12/2019/13, 373-5/2019, 3731-7/2019 in 373-11/2019, in sicer skupaj z ostalimi dokumenti, ki jih vodi v teh in morebitnih ostalih zadevah (spisih), ki se nanašajo na ureditev pomorske pilotaže. Organ je v bistvenem obšel in se v bistvenem sploh ni opredelil do zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja. V vlogi za dostop do informacij javnega značaj je prosilec navedel, da naproša za informacijo glede obstoja, vsebine in časovnice nameravanih  sprememb ureditve izvajanja pomorske pilotaže. Nadalje je prosilec v prošnji za dostop do informacij javnega značaja izrazil zaskrbljenost zaradi informacij (ki jih je organ v svojem prvem odgovoru implicitno potrdil), da je MZI kontaktiralo in v postopek vključilo določene zaposlene v pritožnikovem podjetju, pri čemer pa ni v pogovore vključilo zakonitega zastopnika podjetja. K temu je prosilec v prošnji dodal, da je dobil informacije o tem, da »nekateri zaposleni, člani SŽPD, naj bi bili neposredno ter preko odvetnika (ki prav tako sodelujeta z MZI v obravnavanem postopku, čeprav ni povsem jasno, v kakšni vlogi) pozvani, da podajo izjavo z namero, da se zaposlijo v »državnem podjetju«, ustanovljenem za izvajanje pomorske pilotaže. MZI naj bi jim pri tem obljubilo najmanj takšne pogoje, kot jih imajo pri Piloti Koper d.o.o. ter denarno nadomestilo (povračilo stroškov) zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule. Ob tem je na organ naslovil eksplicitno prošnjo oz. zahtevo, da naj se pisno opredeli do teh navedb ter mu posreduje natančnejše pisne informacije, vključno z obstoječo dokumentacijo, pisno komunikacijo in zapisniki sestankov, glede spremembe ureditve, načina oz. oblike izvajanja pomorske pilotaže, s katero razpolaga oz. je bila na MZI izdelana ali pridobljena v okviru »iskanja rešitev«. Organ ni odgovoril na nobeno od zastavljenih vprašanj (glede kontaktiranja zaposlenih, pridobivanja njihovih izjav, sodelovanja v postopku, niti glede pogojev dela oz. povračila stroškov) ter ni posredoval nobenega dokumenta s tem v zvezi. Iz celotne izpodbijane odločbe je razbrati, da organ prikazuje nek svoj, od javnega ločen in neodvisen interes, kar je nedopustno. Organ se na več mestih odločbe, znova in znova kakor, da bi to dajalo večjo pomembnost oz. utemeljenost, sklicuje na izdelano pisno oceno možnih škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, s katero naj bi predstojnik organa ocenil, da bi razkritje takšnih dokumentov nepoklicani osebi lahko imelo negativne posledice na delovanje in izvajanje nalog organa. Ob tem organ sploh ne opredeli, kakšne škodljive posledice bi lahko nastale, čeprav bi to moral opredeliti. Z oceno škodljivih posledic ni določen objekt varstva, torej ni določen interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. V izpodbijani odločbi se nadalje organ neutemeljeno sklicuje na izjemo po 11. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ, podatki namreč ne izhajajo iz dokumenta, sestavljenega v zvezi z notranjim delovanjem organa in razkritje podatkov ne more predstavljati motenj pri delovanju oz. dejavnosti organa. Zlasti pa sedaj, ko je Uredba že sprejeta, in torej organ ne deluje in ne izvaja več nalog v postopku, katerega dokumenti so bili zahtevani, razkritje le-teh niti teoretično, ne more več imeti zatrjevanih škodljivih posledic na delovanje in izvajanje nalog organa. Zavezanec v izpodbijani odločbi (4. odstavek na 5. strani) v izpostavljenem kontekstu navaja tudi, da naj bi bili določeni dokumenti sestavljeni z namenom, da lahko organ čim bolje zavaruje svoje interese. Organ se na tajnost podatkov po stališču prosilca sklicuje le zato, da bi prikril prekoračitev oz. zlorabo pooblastil oz. drugo nezakonito dejanje ali ravnanje in zato dokumenti skladno s 6. členom ZTP sploh niso tajni. Tudi odločba izdana v ponovljenem postopku se na izjemo varstva podatkov sklicuje kar povprek. Ob tem prosilec izpostavlja, da je v postopku podal zahtevo za umik tajnosti po 21. členu ZDIJZ ,saj je stališča, da so podatki označeni s stopnjo tajnosti v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke. Glede te zahteve se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil oz. ni sprožil postopka. Ocena škodljivih posledic je torej, v kolikor obstaja, fiktivna in v nasprotju z namenom in načeli ZDIJZ in ZTP. Organ ni izkazal in ni mogel izkazati, da bi z razkritjem zahtevanih informacij nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi, konkretno za delovanje ali izvajanje nalog organa na enem izmed področij, navedenih v 5. členu ZTP. Z ničemer odločba ne konkretizira, kako bi bila lahko seznanjenost javnosti in morebitna javna razprava o tem vprašanju škodljiva. Prosilec zatrjuje, da (poleg tajnosti) v danem primeru niso podane niti ostale izjeme iz ZDIJZ, na katere se sklicuje organ za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij. V izpodbijani odločbi, izdani v ponovljenem postopku, organ kljub izrecnim navodilom IP v odločbi z dne 18. 2. 2020, tudi ni preveril, ali so izpolnjeni kriteriji za določitev stopnje tajnosti glede dokumentov, katerim tajnosti ni sam določil in iz odločbe ne izhaja, da bi pridobil ocene škodljivih posledic teh organov in jih ustrezno preveril; navedenih dejstev organ v ponovnem postopku ni upošteval in se do njih ni opredelil. Nadalje organ ni navedel jasnih opredelitev v smislu navodil iz odločbe IP, glede zatrjevanih izjem (tajni podatki, dokument v postopku izdelave, notranje delovanje organa), niti glede izvedbe delnega dostopa. Nadalje prosilec ponovno izpostavlja dejstvo, da je bila stopnja tajnosti določena v nasprotju z ZTP, saj v primeru pomorske pilotaže ne gre za interesno področje javne varnosti, temveč gre za zagotavljanje varnosti plovbe in je opredeljena kot izbirna gospodarska javna služba, kar nima nobene povezave z varnostjo države, kot to skuša prikazati organ. Tudi dokumenti za pripravo predpisov o varnosti cestnega, železniškega ali letalskega prometa ali drugih sfer varnosti (prehrane, okolja ipd.) se nanašajo na področje varnosti, pa ne organu niti drugim državnim organom na pamet ne pride, da bi jih označili za tajne, temveč zanje zagotavljajo praviloma še bolj javno sprejemanje in celo razpravo, ker gre za javne dobrine v splošnem - javnem interesu. V danem primeru spremembe ureditve pomorske pilotaže, pa je bila vsaka javna razprava izključena. Predlog Uredbe pred sprejemom ni bil objavljen niti na spletišču predlogov predpisov, čeprav bi moral biti. Ob tem prosilec vztraja, da se zahtevane informacije nanašajo tudi na porabo javnih sredstev, zato bi morale biti prosto dostopne tudi iz tega razloga. Ker se je organ v ponovljenem postopku skliceval na dve dodatni izjemi, varstvo osebnih podatkov in na poslovno skrivnost, prosilec meni, da je to že samo po sebi nedopustno. Pri tem pa iz odločbe ne izhaja, čigavi in kateri osebni podatki se varujejo pri enem samem dokumentu št. 373-5/2019/7, niti zakaj ni možen delni dostop. Prosilec vztraja pri dostopu do navedenega dokumenta, saj utemeljeno verjame, da gre za zapisnik s sestanka med predstavniki MZI, SDH in bivšimi zaposlenimi pritožnika ter njihovimi predstavniki oz. pooblaščenci, na katerem so se dogovarjali, kako bodo prosilcu odvzeli pravico izvajanja njegove edine dejavnosti in na katerem so bile izdane poslovne skrivnosti prosilca, ki jih je organ oz. Vlada RS kasneje protipravno uporabila za to, da je za opravljanje pomorske pilotaže podelila izključno pravico svojemu podjetju Kopp d.o.o., po tem ko je zaposlene nagovorila, da naj se pri tem podjetju zaposlijo, kljub konkurenčnim klavzulam in zavezanosti k varovanju poslovne skrivnosti, v katero sodi tudi »know-how« prosilca. Prosilec še pojasnjuje, da je bilo na podlagi postopka katerega dokumente zahteva, Piloti Koper d.o.o. onemogočeno nadaljnje opravljanje pomorske pilotaže, ki jo je pred tem uspešno izvajal na trgu več kot 23 let, da je vlada oz. MZI z državnim podjetjem Kopp d.o.o. dne 27.3.2020 sklenila pogodbo, s katero mu je za izvajanje te dejavnosti podelilo izključno pravico ter da so vsi delavci (piloti in voditelji pilotskega čolna), ki jih je Kopp d.o.o. zaposlovalo ob začetku opravljanja dejavnosti, bili prevzeti - odvzeti prosilcu. Slednje prosilec poudarja zato, ker je stališča, da je bil postopek protipraven in da zato organ v predmetnem postopku z zavračanjem dostopa do informacij javnega značaja očitno prikriva in s tem poizkuša zavlačevati postopek, z namenom, da se bo tako lahko izognil odgovornosti za povzročeno škodo oz. da bodo vodstvu, preden se postopek zaključi, že prenehali mandati oz. funkcije. Izhajajoč iz navedenega je tudi skrajno absurdna in pravno nedopustna nadaljnja uveljavljena izjema varovanja poslovnih skrivnosti SDH, ki je s pomočjo MZI najprej protipravno uporabil poslovne skrivnosti prosilca, potem pa jih označil kot svojo poslovno skrivnost. Prosilec se ob tem sklicuje še na javni interes, saj so dostop do informacij javnega značaja vložili tudi mediji, kar pomeni, da gre za medijsko zelo odmevno temo. Interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij je močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varovanja (fiktivno) tajnih podatkov, zato je prosilec na stališču, da bi moral biti izveden tudi test interesa javnosti.

 

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-12/2019/18 z dne 10. 7. 2020.

 

IP je z dopisom z dne 11. 8. 2020, št. 090-134/2020/2 pozval organ, da pošlje dokumente (tudi dokumente z oznako stopnje tajnosti INTERNO), ki se tičejo zadeve, oziroma so predmet zahteve z dne 9. 10. 2019 in so bili predmet odločanja v izpodbijani odločbi, v izvorni obliki, brez izločanja, torej na način, da bo vidno, do katerih informacij je prosilcu delno ali v celoti omogočili dostop in do katerih informacij je dostop zavrnil. Za dokumente, ki nosijo oznako tajnosti, je IP pozval organ, da predloži tudi pisne ocene možnih škodljivih posledic.

Organ je dne 25. 8. 2020 posredoval zahtevano dokumentacijo.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu, kar pomeni, da so predmet presoje dokumenti iz zadev št. 3731-7/2019 in 373-5/2019, ki jih je organ povzel v drugi in tretji točki izreka izpodbijane odločbe.

 

IP ob tem posebej poudarja, da so predmet presoje samo dokumenti iz spisov zadev, s katerimi je organ razpolagal v času odločanja ob izdaji prve odločbe, torej do dne 18. 11. 2019. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP) se namreč vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je prvostopenjske odločbe, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP). Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico dostopa do informacij javnega značaja samo glede dokumentov, s katerimi je organ razpolagal v času odločanja, in torej zaradi ponovnega odločanja o zahtevi ne more pridobiti dokumentov, s katerimi organ v času prvega odločanja ni razpolagal. Seveda pa so lahko ti dokumenti predmet nove zahteve po ZDIJZ. Kasnejša sprememba dejanskega stanja, nastala po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati[1], kar pomeni, da dokumenti v zgoraj navedenih zadevah, s katerimi organ razpolaga po 18. 11. 2019, ne smejo in ne morejo biti predmet odločanja organa prve stopnje v ponovljenem postopku, zato tudi ne morejo biti predmet presoje organa druge stopnje, torej IP, ko preizkuša zakonitost odločbe organa prve stopnje in je za odločitev pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje prve odločbe organa prve stopnje. Zaradi navedenega so tudi irelevantne pritožbene navedbe o prikrivanju dokumentov, saj se prosilec sklicuje na dokumente, ki imajo datum po 18. 11. 2019, ko je bila izdana prva odločba organa. O teh dokumentih, kot rečeno, organ v ponovljenem postopku ni bil zavezan odločati, saj je moral ponovno popolno ugotoviti dejansko stanje, kakršno je bilo v času izdaje prve odločbe, torej do dne 18. 11. 2019.

 

Ker pa so v obravnavanem primeru predmet presoje dokumenti, za katere je organ zatrjeval izjemo tajnih podatkov, ki se lahko s časom spreminja, je treba iz tega vidika ugotoviti dejansko stanje dokumentov v času izdaje odločbe v ponovljenem postopku, saj ni mogoče trditi, da je nek dokument tajen, če se je morda njegov status spremenil in mu je bila morebiti tajnost preklicana. 

 

V nadaljevanju je IP vpogledal v zgoraj navedena spisa in v tej zvezi ugotavlja:

 

- glede spisa št. 3731-7/2019

Iz popisa spisa izhaja, da se spis začne z dokumentom št. 1 in do dne 18. 11. 2019 (ko je bila izdana prva odločba organa) so v spisu dokumenti do zaporedne številke 40. Glede na gornje pojasnilo, kateri dokumenti so lahko predmet presoje v tem pritožbenem postopku, se IP opredeljuje do navedb prosilca glede števila dokumentov oziroma do odstopanja, na katera opozarja prosilec v pritožbi, in sicer: IP je dejansko na ogledu in camera dne 11. 2. 2020 ugotovil, da ima spis 45 dokumentov, vendar so dokumenti od številke 41 do 45 nastali po datumu odločanja organa prve stopnje, kar pomeni, da niso mogli biti predmet presoje organa, zato tudi niso predmet presoje v tem postopku. Pri čemer prosilec zmotno ugotavlja, da je organ iz spisa št. 3731-7/2019 navedel 48 dokumentov. Organ je v prvi in drugi točki izreka izpodbijane odločbe navedel 39 dokumentov, saj št. 10 manjka. Z vpogledom v spis IP ugotavlja, da dokumenta pod številko 10 ni, označeno je kot »prazen« oz. »porabi«.  

 

- glede spisa št. 373-5/2019

Iz popisa spisa izhaja, da se spis začne z dokumentom št. 1 in do dne 18. 11. 2019 (ko je bila izdana prva odločba organa) so v spisu dokumenti do zaporedne številke 26. Enako kot zgoraj, IP tudi glede tega spisa ugotavlja, da je IP dejansko na ogledu in camera dne 11. 2. 2020 ugotovil, da ima spis 35 dokumentov, vendar so dokumenti od številke 27 do 35 nastali po datumu odločanja organa prve stopnje, kar pomeni, da niso mogli biti predmet presoje organa, zato tudi niso predmet presoje v tem postopku. Organ je v tretji točki izreka izpodbijane odločbe navedel vseh 26 dokumentov, o katerih je bil zavezan odločati v ponovljenem postopku.

 

V nadaljevanju se je IP opredelil do zatrjevanih izjem glede dokumentov, do katerih je organ dostop zavrnil. 

 

Glede spisa št. 3731-7/2019

- Pri dokumentih št.: 3731-7/2019/11, 3731-7/2019/26, 3731-7/2019/35 in 3731-7/2019/36 se je organ skliceval na izjemo tajnih podatkov iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP poudarja, da je takšna izjema odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

 

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

 

Glede dokumenta št. 3731-7/2019/36 IP ugotavlja, da pod navedeno številko organ razpolaga s Sklepom Vlade RS št. 37300-2/2018/4 z dne 2. 4. 2019, ki je označen s stopnjo tajnosti INTERNO, s prilogo: »Stališče Ministrstva za infrastrukturo o izvajanju pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča«, ki je prav tako označena s stopnjo tajnosti »INTERNO«. Ocene možnih škodljivih posledic ni v spisu zadeve in se le ta nahaja pri originatorju dokumenta, to je pri Vladi RS. Nadalje pa IP ugotavlja, da organ razpolaga z umikom stopnje tajnosti INTERNO z dne 8. 5. 2020, št. 3731-7/2019/67, ki ga je izdal organ in podpisal vodja kabineta po pooblastilu in v katerem je navedeno, da se umika stopnja tajnosti s Sklepa Vade RS št. 37300-2/2019/4 z dne 2. 4. 2019, s pripadajočo prilogo sklepa »»Stališče Ministrstva za infrastrukturo o izvajanju pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča«. Navedeni umik stopnje tajnosti na samem dokumentu ni zaveden in je torej dokument še vedno označen kot tajen, kljub temu, da je IP prejel dokumente dne 25. 8. 2020. Prav tako se organ do navedenega dejstva ni opredelil, kljub temu, da je s tem dokumentom že razpolagal v času odločanja v ponovljenem postopku. Pri tem pa IP ugotavlja, da dokumentu tajnosti ni preklicala Vlada RS, ki je bila originator dokumenta in ga je kot tajnega označila, temveč je tajnost preklical organ sam, torej Ministrstvo za infrastrukturo, kar je v nasprotju z ZTP. Glede na vse navedeno bo IP navedeni dokument obravnaval z vidika zatrjevane izjeme tajnih podatkov.

Glede dokumenta št. 3731-7/2019/35 in 3731-7/2019/26 IP ugotavlja, da pod navedenima številkama organ razpolaga z istimi dokumenti, in sicer z oceno možnih škodljivih posledic z dne 1. 4. 2019 in Stališčem Ministrstva za infrastrukturo o izvajanju pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča – predlog za obravnavo« z dne 1. 4. 2019, št. 3731-7/2019, ki je označen z oznako INTERNO. Zraven je priložen še dokument Ministrstva za finance RS, z dne 1. 4. 2019, št. 373-2/2019/5, brez oznake tajnosti. Nadalje pa IP ugotavlja, da organ razpolaga z umikom stopnje tajnosti INTERNO z dne 11. 5. 2020, št. 3731-7/2019/68, ki ga je izdal organ in podpisal vodja kabineta po pooblastilu ministra in v katerem je navedeno, da se umika stopnja tajnosti s »»Stališče Ministrstva za infrastrukturo o izvajanju pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča –predlog za obravnavo« (dokument št. 3731-7/2019 z dne 1. 4. 2019). Navedeni umik stopnje tajnosti na samem dokumentu sicer ni zaveden in je torej dokument še vedno označen kot tajen, kljub temu, da je IP prejel dokumente dne 25. 8. 2020. Prav tako se organ do navedenega dejstva ni opredelil, kljub temu, da je s tem dokumentom že razpolagal v času odločanja v ponovljenem postopku. Ne glede na navedeno pa ni dvoma, da je originator dokumentu umaknil stopnjo tajnosti, zato zatrjevana izjema glede zgoraj navedenih dokumentov zagotovo ni podana. Organ je v umiku zapisal, da ocenjuje, da vsebina in podatki, ki jih dokument vsebuje, ne izpolnjujejo pogojev, po katerih bi jih v skladu z ZTP moral označiti s stopnjo tajnosti. Citirani dokument je torej od 11. 5. 2020 brez stopnje tajnosti, kar pomeni, da v tem delu izjema tajnih podatkov ni podana.

 

Glede dokumenta št. 3731-7/2019/11 IP ugotavlja, da pod navedeno številko organ razpolaga s Stališčem Ministrstva za infrastrukturo o izvajanju pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča – predlog za obravnavo« z dne 27. 3. 2019, št. 3731-7/2019/11, ki je označen z oznako INTERNO. Ocena možnih škodljivih posledic za ta dokument je vodena pri organu pod št. 3731-7/2019/16 in jo je podpisala ministrica organa. V njej je navedeno, da bi razkritje dokumentov nepoklicani osebi lahko imelo negativne posledice za delovanje in izvajanje nalog organa, da bi lahko nastala velika gospodarska škoda za pristanišče in ostalo gospodarstvo. Razkritje predlaganih rešitev bi v tem trenutku povzročilo napačno razumevanje vsebine dokumenta in hkrati povzročilo motnje pri realizaciji teh rešitev. V spisu zadeve, ki je bil predložen IP, za ta dokument ni preklica stopnje tajnosti,

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da dokumenta pod št. 3731-7/2019/11 in 3731-7/2019/36 izpolnjujeta formalni kriterij, saj sta vidno označena s stopnjo tajnosti INTERNO in je za njiju izdelana ocena za določitev stopnje tajnosti, dokumentoma pa je tajnost določila oseba, ki je za to pooblaščena z 10. členom ZTP.

 

IP pa se je v nadaljevanju opredelil tudi do materialnega kriterija, pri katerem je ključna sama vsebina dokumenta. Kot tajen podatek se, v skladu s 5. členom ZTP, namreč lahko določi le dokument, katerega vsebina se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Šele obstoj takšne vsebine dokumenta predstavlja podlago, iz katere se lahko izvede zaključek, da bi razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa in se ga lahko označi s stopnjo tajnosti »INTERNO« po ZTP.

 

IP je vpogledal v vsebino zgoraj navedenih dokumentov in ugotavlja, da kot je navedeno že v oceni škodljivih posledic, se vsebina nanaša na ureditev izvajanja pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča. Gre za vsebino, ki se nedvomno ne nanaša na tista interesna področja države, ki jih je ZTP v 5. členu opredelil kot posebej občutljiva oziroma takega pomena, da jih je ob izpolnjevanju nadaljnjih pogojev, mogoče varovati s stopnjo tajnosti. Organ bi moral v oceni škodljivih posledic jasno navesti, katerim konkretnim interesom države Republike Slovenije (javni varnosti, obrambi, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostni dejavnosti državnih organov), bi škodovalo razkritje informacij glede pomorske pilotaže. Organ tega ni izkazal, saj v oceni škodljivih posledic ni pojasnil, katerim zakonsko določenim interesom države bi škodovalo razkritje informacij, kar je predpogoj, na podlagi katerega se lahko izvede ocena škoda, ki bi z razkritjem nastala delovanju ali izvajanju nalog organa. Organ je namreč škodo, ki bi nastala z razkritjem informacij, na splošno vezal na gospodarsko škodo, ki bi nastala pristanišču in na napačno razumevanje vsebine dokumentov, brez konkretnih argumentov, kako bi omenjena škoda povzročila škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi. Zgolj verjetnost obstoja gospodarske škode, namreč ne zadošča za določitev stopnje tajnosti po 5. čl. ZTP, ne da bi se hkrati to nanašalo na našteta interesna področja iz 5. člena ZTP. Podatki, ki se nanašajo na gospodarske in finančne zadeve države, so kot tajni po ZTP varovani le pod pogojem, da so pomembni za našteta varnostna področja, ne pa »na splošno«. Povedano drugače, po ZTP informacij, ki se sicer nanašajo na finančne in/ali gospodarske zadeve države, samih po sebi ni mogoče označiti s stopnjo tajnosti, če obenem ne izpolnjujejo pogoja, da so pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno – varnostno dejavnost. Organ torej v oceni ni niti specificiral področja, kamor bi škodljive posledice lahko segale, niti ni posledic na navedenih področjih predvidel. Organ je sicer želel oceno možnih škodljivih posledic «dopolniti« v obrazložitvi izpodbijane odločbe s tem, ko je zatrjeval, da gre pri izvajanju pomorske pilotaže za zagotavljanje varnosti plovbe, ki predstavlja javno varnost. Vendar pa javna varnost, ki jo zatrjuje organ, ne predstavlja javne varnosti po ZTP, kar si zmotno razlaga organ. Pojem javne varnosti je opredeljen v 20. točki 2. člena ZTP in zajema varnost nacionalnega ozemlja, zaščito življenja ljudi in njihove lastnine ter uresničevanje temeljnih funkcij družbe. Če torej povzamemo, javna varnost po ZTP stremi k varstvu navedenih pravnih dobrin, med tem ko gre v obravnavanem primeru za informacije glede institucionalne ureditve izvajanja pomorske pilotaže, ki z javno varnostjo po ZTP nima nobene zveze. Kot pravilno opozarja prosilec, obstaja tudi dokumentacija, ki se nanaša na primerljive sfere varnosti, kot npr. varnost cestnega, letalskega, železniškega prometa, varnosti okolja, ipd., pa iz prakse ni zaznati, da bi kdorkoli takšne podatke štel kot javno varnost in jo opredeljeval kot tajno, kar je seveda logično, saj za to ni zakonske podlage. Glede na navedeno tako splošna in široka opredelitev dokumentov za tajne po ZTP, kot jo zasleduje organ in zatrjuje v izpodbijani odločbi, ne izpolnjuje pogojev, ki jih zahteva materialni kriterij tajnega podatka po ZTP.

 

Poleg tega IP poudarja, da je v 44. členu Pomorskega zakonika (dalje PZ) pomorska pilotaža opredeljena kot gospodarska javna služba na področju pomorskih dejavnosti koprskega tovornega pristanišča. Pomorsko pilotažo in obvezno vleko plovil zagotavlja Republika Slovenija kot izbirno gospodarsko javno službo. Kadar se pomorska pilotaža in obvezna vleka plovil izvajata kot gospodarska javna služba, drugi izvajalci na območju izvajanja gospodarske javne službe teh storitev ne smejo opravljati. Nadalje je v 47. členu tega zakona določeno, da se gospodarska javna služba na področju pomorskih dejavnosti zagotavlja v naslednjih oblikah: z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava; v javnem podjetju; v režijskem obratu. Akt o oblikah in načinu izvajanja gospodarske javne službe sprejme vlada za tiste storitve, ki jih zagotavlja Republika Slovenija in pristojni organ lokalne skupnosti za tiste, ki jih zagotavlja lokalna skupnost. Kadar se gospodarski javni službi pomorska pilotaža ali obvezna vleka plovil zagotavljata z dajanjem koncesij, vlada s koncesijskim aktom med drugim določi najvišje cene za storitev pomorske pilotaže in za storitev obvezne vleke plovil ter dobo podelitve koncesije, ki ne sme biti daljša od 15 let.

 

Glede na to, da se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine, kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost, zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu (1. čl. ZGJS), to pomeni, da se pomorska pilotaža, ki jo zakon uvršča med izbirne gospodarske javne službe, po svoji vsebini očitno ne nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov RS oziroma na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje. Drugačna razlaga eksplicitno naštetih področij, ki jih je mogoče varovati in označiti s stopnjo tajnosti, bi bila v nasprotju s pravno varnostjo in bi pomenila neutemeljeno in nezakonito širjenje zakonskih določb. S strogim načinom določanja podatkov za tajne se namreč preprečuje zloraba instituta tajnosti podatka za prikrivanje morebitnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih. Ne samo, da področje izvajanja gospodarske javne službe oziroma njena ureditev ne more nositi oznake tajnosti, ampak ravno nasprotno, zaradi izkazanega javnega interesa mora biti še toliko bolj podvržena transparentnosti, saj gre za zagotavljanje javnih dobrin, ki morajo biti pod enakimi z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti določenimi pogoji dostopne vsakomur[2]. Zato je tudi določeno, da način opravljanja republiške gospodarske javne službe predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo (drugi odstavek 3. čl. ZGJS), torej podzakonskim aktom, ki se mora v demokratični družbi sprejemati na pregleden način, saj je to temelj pravne varnosti. Slednje je vendarle zaznal tudi organ s tem, ko je na vsebinsko povezanih dokumentih št. 3731-7/2019/35 in 3731-7/2019/26 umaknil stopnjo tajnosti, kar še dodatno pritrjuje ugotovitvi IP, da ni prav nobenega razloga, da bi zahtevani dokumenti lahko ali morali nositi kakršnokoli stopnjo tajnosti, poleg tega pa tudi ni izpolnjen materialni pogoj za obstoj tajnega podatka, ki ga zahteva ZTP.

 

IP je navedene dokumente št. 3731-7/2019/11, 3731-7/2019/26, 3731-7/2019/35 in 3731-7/2019/36 preizkusil tudi z vidika drugih izjem in ugotavlja, da so dokumenti vodeni pri organu na način, da prva stran predstavlja izpis iz Lotus Notesa, ki vsebujejo tudi elektronske naslove, do katerih se bo IP opredelil v nadaljevanju obrazložitve te odločbe. Obstoja drugih izjem IP ni zaznal, prav tako jih ni zatrjeval organ.

 

- Pri dokumentih št. 3731-7/2019/9, 3731-7/2019/13, 3731-7/2019/16, 3731-7/2019/20, 3731-7/2019/21, 3731-7/2019/22, 3731-7/2019/23, 3731-7/2019/24 in 3731- 7/2019/27, je organ prav tako zatrjeval izjemo tajnih podatkov z utemeljitvijo, da predstavljajo realizacijo dokumentov, označenih s stopnjo tajnosti INTERNO in zato kot taki prosilcu ne morejo biti posredovani. IP je v tem okviru obravnaval tudi dokument št. 3731-7/2019/39, ki ga sicer organ ni uvrstil v okvir zatrjevane izjeme tajnih podatkov, temveč samo med izjemo notranjega delovanja organa, vendar je IP ugotovil, da ima oznako INTERNO, brez priložene ocene možnih škodljivih posledic.

 

Glede na to, da je IP ugotovil, da zgoraj navedeni dokumenti, ki nosijo oznako INTERNO, ne izpolnjujejo pogojev tajnih podatkov po ZTP, oziroma je dvema dokumentoma (ki sta istovrstna) umaknil stopnjo tajnosti že organ sam, kar pomeni, da tudi dokumenti, ki naj bi predstavljali realizacijo teh dokumentov, ne morejo predstavljati tajnih podatkov. Poleg tega pa takšen posplošen zaključek organa niti ne more biti pravna podlaga za obravnavanje dokumentov kot tajnih, saj je slednje v nasprotju z ZTP, ki predpisuje skupne osnove enotnega sistema določanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov, v izogib možnim zlorabam, česar pa organ ni upošteval. IP se pri tem, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na svojo obrazložitev zgoraj in pri tem še dodaja, da se sama ocena možnih škodljivih posledic ne more obravnavati kot tajna, kot je to nepravilno storil organ v obravnavanem primeru, čeprav dokument pravilno ni označen s stopnjo tajnosti (dokument št. 3731-7/2019/16). S tem je organ dejansko onemogočil naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega, za kar pa nima pravne podlage. Prav tako organ nima zakonske podlage, da samoiniciativno obravnava kot tajne dokumente, ki so jih sicer pripravili drugi organi in jih brez oznake stopnje tajnosti posredovali organu (dokumenti št. 3731-7/2019/9, 3731-7/2019/20, 3731-7/2019/23, 3731-7/2019/24, 3731-7/2019/27). Dokument se namreč lahko določi za tajnega ob njegovem nastanku, na podlagi ocene možnih škodljivih posledic (11. čl. ZTP), ne pa naknadno, kot je to zmotno storil organ (razen v izjemnih primerih, ki pa jih v konkretnem primeru ni zaznati), pri čemer dokumenti niti niso označeni kot tajni, niti ni za njih narejena ocena možnih škodljivih posledic.

 

Upoštevajoč navedeno IP ugotavlja, da za zgoraj navedene dokumente ni podana izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker iz 3. odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le formalni pogoj), mora organ iz dokumentov št. 3731-7/2019/11, 3731-7/2019/22 in 3731-7/2019/39 umakniti stopnjo tajnosti INTERNO. Med tem ko je za dokumente št. 3731-7/2019/35 in 3731-7/2019/26 umaknil stopnjo tajnosti že organ sam, samo še formalno mora to izvesti na dokumentih.

 

Glede dokumenta št. 3731-7/2019/21 IP ugotavlja, da pod navedeno številko organ razpolaga z dokumentom Ministrstva za javno upravo RS (MJU) z dne 29. 3. 2019, št. 1007-187/2019/3, ki je označen s stopnjo tajnosti INTRNO, zato mora iz navedenega dokumenta stopnjo tajnosti umakniti originator dokumenta, torej MJU. Enako velja za dokument št. 3731-7/2019/36, v okviru katerega organ razpolaga s Sklepom Vlade RS št. 37300-2/2018/4 z dne 2. 4. 2019 s prilogo, za katerega mora umik stopnje tajnosti pravilno izvesti originator dokumenta, to je Vlada RS.

 

Pri zgoraj navedenih dokumentih št.: 3731-7/2019/9, 3731-7/2019/13, 3731-7/2019/16, 3731-7/2019/20, 3731-7/2019/21, 3731-7/2019/22, 3731-7/2019/23, 3731-7/2019/24 in 3731- 7/2019/27 in še pri dokumentih št. 3731-7/2019/39 in 3731-7/2019/40, se je organ skliceval tudi na izjemo notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

 

Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: - podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, - razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa (specifični škodni test). Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oz. način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Dokumenti pa morajo prestati še t.i. škodni test, to pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo.

 

Organ je pri zatrjevanju navedene izjeme zgolj na splošno opisal, v katerih primerih je mogoče govoriti o dokumentih v zvezi z notranjim delovanjem organa, brez da bi izjemo apliciral na konkretne dokumente, ki so predmet zahteve oz. presoje. Obrazložitev organa je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa.

 

Glede na to, da so predmet presoje dokumenti, za katere organ zatrjuje, da gre za tajne podatke, ima tudi IP omejene možnosti pri navajanju konkretnih razlogov, zakaj ocenjuje, da izjema notranjega delovanja ni podana, saj v fazi odločanja o dokumentih ne sme razkriti oz. povzeti nobenih informacij, ki bi kazali na samo vsebino dokumentov, ki nosijo stopnjo tajnosti. Ne glede na navedeno pa omenjena okoliščina ne sme in ne more biti razlog, da bi se zavrnil dostop do dokumentov, za katere ni dvoma, da ne sodijo v notranje delovanje organa.

 

Z vpogledom v dokumente št. 3731-7/2019/13, 3731-7/2019/22 in 3731-7/2019/39, IP ugotavlja, da so predmet presoje informacije, ki izkazujejo mnenje oz. stališče in predloge organa v zvezi z ureditvijo izvajanja pomorske pilotaže, kot izbirne gospodarske javne službe. Vendar pa predmet presoje ni »izmenjava mnenj, stališč, predlogov..« znotraj organa, med javnimi uslužbenci oz. funkcionarji, iz katerih bi lahko razbrali notranje razmišljanje oz. mnenja posameznih javnih uslužbencev ali funkcionarjev, čemur je navedena izjema namenjena in kar zmotno prikazuje organ, da gre za tovrstne dokumente. Predmet presoje so formalno zaključeni dokumenti, ki izražajo stališče, predloge, mnenje ipd. organa in imajo vse sestavine, kot jih določa 63. čl. Uredbe o upravnem poslovanju, zato ni mogoče govoriti o dokumentih, ki bi bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, zato zatrjevana izjema ni podana.

 

Predmet presoje pa so tudi dokumenti, ki jih je organ pridobil od drugih organov, zato kot taki že po naravi stvari ne morejo ustrezati zatrjevani izjemi notranjega delovanja, in sicer dokumenti št.:

- 3731-7/2019/9, gre za dokument Službe vlade RS za zakonodajo, št. 373-2/2019 z dne 27. 3. 2019

-3731-7/2019/20, gre za dokument Ministrstva za finance RS, št. 373-2/2019/2 z dne 28. 3. 2019

- 3731-7/2019/21, gre za dokument Ministrstva za javno upravo RS, št. 1007-187/2019/3 z dne 29. 3. 2019

-3731-7/2019/23, gre za elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2019 poslan s strani MJU

- 3731-7/2019/24, gre za dokument Ministrstva za finance RS, št. 373-2/2019/4 z dne 1. 4. 2019

- 3731-7/2019/27, gre za dokument Ministrstva za finance RS, št. 373-2/2019/5 z dne 1. 4. 2019

V tem okviru je IP obravnaval tudi dokumenta št.:,

- 3731-7/2019/37, gre za dokument Službe vlade RS za zakonodajo, št. 373-5/2019 z dne 8. 5. 2019

- 3731-7/2019/38, gre za dokument Službe vlade RS za zakonodajo, št. 373-5/2019 z dne 30. 5. 2019.

 

Vsi zgoraj navedeni dokumenti torej izkazujejo komunikacijo med različnimi organi, zato jih že po jezikovni razlagi ni mogoče obravnavati kot »notranje«, čemur je v prvi vrsti namenjena zatrjevana izjema. To pomeni, da so bila stališča, mnenja, predlogi ipd. že posredovani izven organa oz. realizirani nasproti drugemu organu, kar pomeni, da je takšno delovanje izgubilo naravo internosti ter tako samo po sebi zahtevani dokumenti ne morejo več izpolnjevati pogoja notranjega delovanja. O informacijah v zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa bi lahko govorili v primeru, ko bi organ šele pripravljal svoja stališča in mnenja znotraj organa, ne pa takrat, ko organ v okviru formalne komunikacije nastopi navzven, kot je bilo to v obravnavanem primeru. Pri tem pa za samo presojo zatrjevane izjeme ni relevantno, ali je bilo takšno mnenje, stališče, predlog,.. organa tudi dejansko upoštevano oz. realizirano v zvezi z ureditvijo pomorske pilotaže, kot izbirne gospodarske javne službe.

 

Ker že prvi pogoj ni izpolnjen, potem se pod vprašaj postavlja tudi izpolnjevanje drugega od pogojev, torej nastanka škode, saj gre za pogoja, ki morata biti podana kumulativno. Tudi sicer pa organ škode v izpodbijani odločbi ni izkazal, saj je zgolj navedel, da bi dostop do informacij lahko povzročil napačno razumevanje, zaradi česar bi organu lahko nastala škoda. Takšna utemeljitev ni niti tehtna niti prepričljiva, saj ne meri na konkretne posledice pri delovanju organa v zvezi z razkritjem konkretno zahtevanih dokumentov. Organ torej s pavšalnimi oz. abstraktnimi navedbami ni izpolnil dokaznega bremena, ki je pri izkazovanju te izjeme izključno na strani organa. Vsled navedenemu je IP ugotovil, da tudi drugi kriterij za obstoj izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni podan.

 

Glede dokumenta št. 3731-7/2019/40 IP ugotavlja, da pod navedeno številko organ razpolaga z dokumentom Ministrstva za finance RS, št. 373-6/2019/2 z dne 4. 11. 2019, za katerega se IP v celoti sklicuje na zgoraj navedeno obrazložitev, da ga je organ pridobil od drugih organov, zato kot tak že po naravi stvari ne more ustrezati zatrjevani izjemi. Glede priloge z naslovom »status letališča« pa IP ugotavlja, da iz dokumenta ni mogoče ugotoviti, kdo ga je ustvaril, dokument ni podpisan, gre za delovno gradivo, s komentarji, ki jih je zapisala oseba imenovana z imenom, kar pomeni, da ne gre za neko uradno stališče, temveč za neformalni zapis, zato je v tem delu podana izjema po tretji točki prvega odstavka 6.čl. ZDIJZ.

 

Dokument št. 3731-7/2019/16, predstavlja oceno možnih škodljivih posledic, kar pomeni, da že po samem namenu nastanka, praviloma ni dokument, ki bi bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj v osnovi ni namenjen uslužbencem organa (ne gre za dokument, ki bi bil izdelan le zaradi nekih notranjih potreb organa oziroma oblikovanja stališč v zvezi z delom organa), temveč je zlasti namenjen zunanjemu krogu oseb, in sicer za izvajanje nadzora, da se lahko preveri pravilnost odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil, bodisi s strani pristojnih organov bodisi s strani javnosti na podlagi pravice dostopa do informacij javnega značaja. Navedena obrazložitev velja tudi za ostale ocene možnih škodljivih posledic (navedene zgoraj z datumi nastanka), ki so priloga dokumentom, označenih s stopnjo tajnosti. Tudi v tem primeru ni izpolnjen niti prvi pogoj zatrjevane izjeme.

 

IP je zgoraj navedene dokumente preizkusil tudi z vidika obstoja drugim izjem in ugotavlja, da so na dokumentih navedene osebe z imenom in priimkom, ki so v povezavi z ostalimi informacijami določljive. Ker gre za javne uslužbence in javne funkcionarje, ki so na dokumentih navedeni v okviru svoje funkcije, ki so povezane z njihovim delovnim razmerjem ali opravljanjem javne funkcije, ne gre za varovane osebne podatke. Ti osebni podatki so tako, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosto dostopni. Slednje pa ne velja za elektronske naslove in telefonske številke javnih uslužbencev in funkcionarjev. Kot izhaja iz sodne prakse[3] in prakse IP[4] sodijo elektronski naslovi javnih uslužbencev in funkcionarjev med varovane osebne podatke. Pri elektronskem naslovu posameznika gre namreč za podatek, ki predstavlja prometni podatek oz. podatek, ki je povezan s komunikacijo preko elektronske pošte. Kot tak je elektronski naslov predmet varstva, ki ga zagotavlja 37. člen Ustave RS in na tej podlagi sprejeti ZEkom. Na tem mestu je tako treba opozoriti na dvojno varstvo teh podatkov. Podatki o elektronskih naslovih so tako varovani ne le na podlagi 38. člena Ustave RS, temveč tudi na podlagi 37. člena Ustave RS. IP je ob tem tudi ugotovil, da elektronski naslovi javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so navedeni na zahtevanih dokumentih, ne sodijo med kontaktne podatke v smislu komuniciranja z javnostjo, skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1, kar pomeni, da imajo zaposleni v tem delu pravico do komunikacijske zasebnosti in posledično do tega, da njihovi elektronski naslovi niso posredovani javnosti, saj sodijo med varovane osebne podatke. zato se prosilcu, v skladu s 7. členom ZDIJZ, omogoči delni dostop, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Elektronski naslovi organov, ki so namenjeni komuniciranju z javnostjo in torej v naslovu ne vsebujejo imena in priimka, pa predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

Nadalje IP ugotavlja, da je pri dokumentu št. 3731-7/2019/23, predmet presoje elektronsko sporočilo z dne 29. 3. 2019. Nobenega dvoma ni, da gre pri elektronski komunikaciji za osebne podatke, treba pa je ugotoviti, ali gre za varovane osebne podatke (deloma oz. v celoti). Iz prakse IP in tudi iz sodne prakse izhaja[5], da »elektronska komunikacija«, ne pomeni nujno avtomatičnega zaključka, da ne gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, oziroma da je ugotovitev, ali gre za poslovno ali zasebno komunikacijo eden izmed odločilnih argumentov, ko govorimo o tajnosti občil po 37. členu Ustave RS. V obravnavanem primeru je organ elektronsko sporočilo, ki je predmet presoje, zavedel v spis zadeve št. 3731-7/2019, iz česar lahko sklepamo, da ne gre za zasebno komunikacijo, oziroma da gre za »poslovno« komunikacijo, povezano z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Temu organ niti ne oporeka. Tudi iz vsebine sporočila izhaja, da se ta nanaša na zadevo pomorske pilotaže, izjema je celotni tretji (zadnji) odstavek na drugi strani, v katerem gre za zasebno vsebino, za katero ne obstaja pravna podlaga za razkritje in je v tem delu podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo mora organ pred posredovanjem prekriti, v skladu s 7. čl. ZDIJZ (delni dostop). IP v tej zvezi poudarja, da sama ugotovitev, da gre za »poslovno« komunikacijo, nujno še ne pomeni, da v elektronskem sporočilu ne more biti vsebina, ki jo je mogoče obravnavati kot zasebno komunikacijo, ki predstavlja varovane osebne podatke, kar je IP tudi ugotovil.

 

Glede spisa št. 373-5/2019

- Pri dokumentih št. 373-5/2019/3, 373-5/2019/13, 373-5/2019/14, 373-5/2019/15, 373-5/2019/16, 373-5/2019/17, 373-5/2019/18, 373-5/2019/19, 373-5/2019/20, 373-5/2019/21, 373-5/2019/22, 373-5/2019/23 in 373-5/2019/24, se je organ skliceval na izjemo tajnih podatkov iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP z vpogledom v navedene dokumente ugotavlja, da so vsi dokumenti označeni z oznako »INTERNO« in imajo priloženo tudi oceno možnih škodljivih posledic, razen dokumenta št. 272-5/2019/15 in 373-5/2019/23, ki nimata niti oznake niti ocene. V oceni možnih škodljivih posledic, ki jih je podpisala ministrica (z dne 3. 5. 2019 in 9. 4. 2019) ali pa generalna sekretarka (z dne 28. 5. 2019, 6. 6. 2019, 11. 6. 2019, 15. 5. 2019, 23. 5. 2019, 18. 6. 2019, 21. 6. 2019, 16. 7. 2019, 5. 9. 2019, 5. 9. 2019), je navedeno, da vsebujejo podatke iz sklepa Vlade RS, št. 37300-2/2019/4 z dne 2. 4. 2019 v zadevi izvajanja pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča, ki so bili določeni kot tajni podatki, s stopnjo tajnosti »interno«. Ob tem je navedeno, da je izvajanje pomorske pilotaže ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovbe in posledično delovanje kritične infrastrukture iz podsektorja pristaniška dejavnost. Dokumenti tako vsebujejo oziroma se nanašajo tudi na podatke iz dokumenta Sklep o določitvi kritične infrastrukture RS in upravljavcev kritične infrastrukture RS, št. 80200-1/2019/6 z dne 7. 2. 2019, ki so bili določeni kot tajni podatki stopnje tajnosti »interno«. Način prenehanja tajnosti je s preklicem.

 

Ob tem IP ugotavlja, da je tudi v dokumentu št. 373-5/2019/8, priponka oz. priloga z oznako 19pilotaza2304 označena s stopnjo tajnosti »INETERNO«, brez ocene možnih škodljivih posledic, prav tako je priloga z oznako uredba210419 dokumentu št. 373-5/2019/9 označena s stopnjo tajnosti »INTERNO«, brez ocene možnih škodljivih posledic, dokument št. 373-5/2019/5 je označen s stopnjo tajnosti »INTERNO« in ima priloženo tudi oceno škodljivih posledic z dne 9. 4. 2019 ter dokument št. 373-5/2019/1, ki je oprav tako označen s stopnjo tajnosti »INTERNO« in ima priloženo tudi oceno možnih škodljivih posledic z dne 3. 4. 2019.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da vsi zgoraj navedeni dokumenti, izpolnjujejo formalni kriterij, saj so vidno označeni s stopnjo tajnosti INTERNO in je za njih izdelana ocena za določitev tajnosti, dokumentom pa je tajnost določila oseba, ki je za to pooblaščena z 10. členom ZTP, razen glede dokumentov št. št. 272-5/2019/15 in 373-5/2019/23, ki nimata niti oznake niti ocene. Vendar pa ob tem IP tudi ugotavlja, da se ocena škodljivih posledic sklicuje na sklep Vlade RS, št. 37300-2/2019/4 z dne 2. 4. 2019, za katerega je IP v spisu zadeve št. 3731-7/2019 ugotovil, da organ razpolaga z umikom stopnje tajnosti iz navedenega dokumenta. Ker pa ga ni izdal originator dokumenta, to je Vlada RS, temveč organ sam, kar ni v skladu z ZTP, IP temu sicer ni sledil in je naložil, da umik izvede originator dokumenta, je pa nedvomno, da dokumenti ne izpolnjujejo pogojev za označitev s stopnjo tajnosti.

 

IP se je v nadaljevanju opredelil tudi do materialnega kriterija, pri katerem je ključna sama vsebina dokumenta. IP z vpogledom v vsebino navedenih dokumentov ugotavlja, da se, enako kot v zadevi št. 3731-7/2019, tudi v teh dokumentih vsebina nanaša na ureditev izvajanja pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča, kar pomeni, da se prav tako ne nanašajo na tista interesna področja države, ki jih je ZTP v 5. členu opredelil kot posebej občutljiva oziroma takega pomena, da jih je ob izpolnjevanju nadaljnjih pogojev, mogoče varovati s stopnjo tajnosti. Organ je v oceni možnih škodljivih posledic zgolj izpostavil pomembnost pomorske pilotaže za zagotavljanje varnosti plovbe v okviru pristaniške dejavnosti, ni pa pojasnil, katerim zakonsko določenim interesom države bi škodovalo razkritje informacij, niti ni ocenil, kakšna škoda bi z razkritjem nastala delovanju ali izvajanju nalog organa. V izogib ponavljanju razlogov, zakaj ni podna izjema tajnih podatkov, se IP sklicuje na obrazložitev zgoraj, ki je navedena pri dokumentih zadeve št. 3731-7/2019 in zaključuje, da pri dokumentih ni izpolnjen materialni pogoj za obstoj tajnega podatka, ki ga zahteva ZTP, prav tako pa ne obstajajo razlogi, da bi dokumenti lahko ali morali nositi kakršnokoli stopnjo tajnosti.

 

Upoštevajoč navedeno IP ugotavlja, da za zgoraj navedene dokumente ni podana izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker iz 3. odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le formalni pogoj), mora organ iz dokumentov št.: 373-5/2019/1 373-5/2019/3, 373-5/2019/5, priloga z oznako 19pilotaza2304 pri dokumentu št. 373-5/2019/8, priloga z oznako uredba210419 pri dokumentu št. 373-5/2019/9, 373-5/2019/13, 373-5/2019/14, 373-5/2019/16, 373-5/2019/17, 373-5/2019/18, 373-5/2019/19, 373-5/2019/20, 373-5/2019/21, 373-5/2019/22, 373-5/2019/24, umakniti stopnjo tajnosti INTERNO.

 

- Pri dokumentih št. 373-5/2019/1, 373-5/2019/2, 373-5/2019/4, 373-5/2019/5, 373-5/2019/8, 373-5/2019/9, 373-5/2019/10, 373-5/2019/11 in 373-5/2019/12, je organ navedel, da predstavljajo realizacijo dokumentov, označenih s stopnjo tajnosti INTERNO in kot taki prosilcu tudi ne morejo biti posredovani.

 

Glede na to, da je IP ugotovil, da zgoraj navedeni dokumenti, ki nosijo oznako INTERNO, ne izpolnjujejo pogojev tajnih podatkov po ZTP, pomeni, da tudi dokumenti, ki naj bi predstavljali »realizacijo« teh dokumentov, ne morejo predstavljati tajnih podatkov. Kot je IP pojasnil že pri dokumentih zadeve št. 3731-7/2019, takšen posplošen zaključek organa niti ne more biti pravna podlaga za obravnavanje dokumentov kot tajnih, saj je slednje v nasprotju z ZTP, ki predpisuje skupne osnove enotnega sistema določanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov, v izogib možnim zlorabam, česar pa organ ni upošteval. IP se pri tem, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na svojo obrazložitev, kot zgoraj pri dokumentih zadeve št. 3731-7/2019, in pri tem še dodaja, da se sama ocena možnih škodljivih posledic ne more obravnavati kot tajna, kot je to nepravilno storil organ v obravnavanem primeru, čeprav dokument pravilno ni označen s stopnjo tajnosti (dokument št. 373-5/2019/4). Slednje izhaja tako iz pretekle prakse IP[6], kot tudi iz odgovorov na pogosta vprašanja, ki jih je pripravil Urad vlade za tajne podatke[7]. Z dostopom do ocene možnih škodljivih posledic je namreč omogočen nadzor nad delom javne uprave in se preprečuje zloraba instituta tajnosti podatkov za prikrivanje različnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih. Glede dokumentov št. 373-5/2019/9, 373-5/2019/8, 373-5/2019/5 in 373-5/2019/1 pa je IP že zgoraj ugotovil, da nosijo stopnjo tajnosti INTERNO in se je torej do njih že opredelil. Prav tako organ nima zakonske podlage, da samoiniciativno obravnava kot tajne dokumente, ki niso označeni kot tajni, niti ni za njih narejena ocena možnih škodljivih posledic (dokumenti št. 373-5/2019/2, 373-5/2019/10, 373-5/2019/11 in 373-5/2019/12).

 

IP tako zaključuje, da tudi pri zgoraj navedenih dokumentih izjema tajnih podatkov ni podana.

 

Pri dokumentih št. 373-5/2019/1, 373-5/2019/2, 373-5/2019/4, 373-5/2019/5, 373-5/2019/8, 373-5/2019/9, 373-5/2019/10, 373-5/2019/11, 373-5/2019/12 in 373-5/2019/6 se je organ skliceval tudi na izjemo notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Kot je IP pojasnil že zgoraj, je navedene izjema namenjena varovanju t. i. »notranjega razmišljanja organa«, kot so npr. interna usmeritvena navodila, smernice, stališča, vprašanja, predlogi ipd., ki so bila sestavljena z namenom, da lahko organ čim bolje zavaruje svoje interese. Nikakor pa ni mogoče govoriti o navedeni izjemi takrat, ko gre za delovanje organa na vzven in je predmet presoje zaključen dokument, ki izraža, bodisi stališče organa samega ali drugega organa nasproti tretjemu.

 

Dokumenti št.:

-373-5/2019/1, gre za sklep organa št. 024-1/2019/38 z dne 3. 4. 2019 s katerim je bila ustanovljena delovna skupina za realizacijo sklepa Vade RS v zadevi izvajanja pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča in ocena škodljivih posledic z dne 3. 4. 2019

- 373-5/2019/5, gre za dopolnitev zgoraj navedenega sklep organa št. 024-1/2019/41 (373-5/2019/5) z dne 9. 4. 2019 in ocena škodljivih posledic z dne 9. 4. 2019

Po oceni IP navedene dokumente že po formalni obliki kako tudi po vsebini nikakor ni mogoče obravnavati kot dokumentov, ki bi bil v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj evidentno ne izkazujejo notranjega stališče organa, temveč predstavljajo odločitev, ki učinkuje širše, izven samega organa oz. vpliva tudi na delovanje drugih organov, zato ni izpolnjen že prvi kriterij zatrjevane izjeme. Prav tako ni podana druga izjema po ZDIJZ. Osebni podatki, ki so vsebovani, torej člani delovne skupine, so prosto dostopni na podlagi tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

 

Glede dokumenta št. 373-5/2019/4, ki predstavlja oceno možnih škodljivih posledic, IP enako kot je obrazložil že zgoraj, poudarja, da takšen dokument že po samem namenu nastanka praviloma ni dokument, ki bi bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, saj v osnovi ni namenjen uslužbencem organa (ne gre za dokument, ki bi bil izdelan le zaradi nekih notranjih potreb organa oziroma oblikovanja stališč v zvezi z delom organa), temveč je zlasti namenjen zunanjemu krogu oseb, in sicer za izvajanje nadzora, da se lahko preveri pravilnost odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil, bodisi s strani pristojnih organov bodisi s strani javnosti na podlagi pravice dostopa do informacij javnega značaja. Navedena obrazložitev velja tudi za ostale ocene možnih škodljivih posledic (navedene zgoraj z datumi nastanka), ki so priloga dokumentom, označenih s stopnjo tajnosti.

 

Dokument št. 373-5/2019/2, gre za elektronsko sporočilo z dne 11. 4. 2019, ki nima vsebine v opisu, ampak samo v zadevi. IP ugotavlja, da dokument ne vsebuje informacij, ki bi razkrivale notranjo politiko ter morebiten proces »notranjega razmišljanja« in oblikovanja mnenj, zato tudi razkritje informacije ne bi oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa. IP je preizkusil dokument z vidika drugih izjem in ugotavlja, da vsebuje elektronske naslove, ki jih mora organ pred posredovanjem prekriti (kot je obrazloženo zgoraj).

 

Dokumenti št.

- 373-5/2019/6, gre za elektronsko sporočilo z dne 12. 4. 2019 s priponko »opomnik« .

- 373-5/2019/8, gre za elektronsko sporočilo z dne 29. 4. 2019 in 24. 4. 2019 s priponko »19pilotaža2304«

- 373-5/2019/9, gre za elektronsko sporočilo z dne 29. 4. 2019 in 25. 4. 2019 s priponko »uredba240419«

- 373-5/2019/10, gre za elektronsko sporočilo z dne 20. 5. 2019 s priponko »sdh-mf«

- 373-5/2019/11, gre za elektronsko sporočilo z dne 28. 5. 2019 in 27. 5. 2019

 

Primarno IP ugotavlja, da gre za elektronska sporočila, ki jih je organ zavedel v zadevo 373-5/2019, iz česar lahko sklepamo, da ne gre za zasebno komunikacijo oziroma da gre za »poslovno« komunikacijo, povezano z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Temu organ niti ne oporeka. Tudi iz vsebine sporočila izhaja, da se le ta nanaša na zadevo pomorske pilotaže. Nadalje IP ugotavlja, da je mogoče slediti organu, da gre za dokumente, ki so namenjeni izmenjavi stališč, mnenj, predlogov, skupaj s priponkami, ki predstavljajo delovno gradivo, torej da gre za dokumente v zvezi z notranjim delovanjem organa. Pri tem pa ne gre za »uradna oz. zaključena« stališča, predloge, temveč gre za osnutke predlogov-delovno gradivo, v fazi, ko se stališče organa preko sodelujočih oseb pri pripravi ureditve pomorske pilotaže šele oblikuje, spreminja in usklajuje. Tako so v delovnem gradivu pri dokumentu št. 373-5/2019/9 in 373-5/2019/10 navedene »pripombe oz. komentarji«, ki so jih dali uslužbenci, ki sodelujejo pri pripravi, kar pomeni, da predlagano besedilo še ne predstavlja »uradnega stališča« organa in v tem delu je mogoče slediti organu, da bi nastale motnje pri delovanju organa, saj bi bili sodelujoči zadržani pri predlogih, kar bi vplivalo na učinkovito delo organa. Vendar pa omenjena okoliščina ne sme oz. ne more biti razlog, da bi se zavrnil dostop do celotnega gradiva, saj vsebina »razmišljanja«, iz katerega izhajajo vsebinski razlogi za sprejete odločitve, predloge, stališča, ni varovana in je javnost do nje upravičena.

 

IP je preizkusil, ali je mogoč delni dostop in ugotavlja, da je mogoč dostop do elektronskih sporočil na način, da se omogoči dostop do:

- dokumenta št. 373-5/2019/6 v celoti s priponko »opomnik«,

- dokumenta št. 373/5/2019/8 v celoti s priponko »»19pilotaža2304«

- dokumenta št. 373-5/2019/11, na način, da se prekrije vsebina sporočila z dne 27. 5. 2019 zaradi varstva osebnih podatkov,

pri čemer mora organ pri vseh zgoraj navedenih dokumentih prekriti tudi vse elektronske naslove z imenom in priimkom, zaradi izjeme varstva osebnih podatkov (kot je obrazloženo zgoraj). Med varovane osebne podatke pa ne sodijo imena in priimki javnih uslužbencev in funkcionarjev, saj so na zahtevanih dokumentih navedeni v okviru izvajanja javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zakonska podlaga za obdelavo teh osebnih podatkov je 3. odstavek 6. člena ZDIJZ

 

Glede dokumentov št. 373-5/2019/9 in 373-5/2019/10 IP ugotavlja, da se izjemi notranjega delovanja organa in varstva osebnih podatkov prepletata do te mere, da delni dostop ni mogoč oz. ni smiseln, zato je treba dostop v celoti zavrniti.

 

Dokument št. 373-5/2019/12, gre za mnenje Državnega odvetništva RS z dne 31. 5. 2019, št. DODV-1155/2019-20

IP se glede navedenega dokumenta strinja s stališčem organa, da gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. V skladu s prvim odstavkom 25. čl. Zakona o državnem odvetništvu je to pristojno za oblikovanje pravnega mnenja, povezanega z varstvom premoženja in drugih pravic in interesov Republike Slovenije. To pomeni, da se je zaradi varstva interesov RS vzpostavilo razmerje med dvema organoma, katerega bistvo je v zaupnem odnosu med mandatarjem in mandantom, skladno s 3. členom ZDOdv (načelo medsebojnega zaupanja). Po oceni IP bi prost dostop do navedenega mnenja, iz katerega je razvidno razmišljanje in stališča, onemogočal učinkovito varstvo interesov države, kar bi lahko škodovalo delovanju organa in s tem povzročilo motnje pri njegovem delovanju, zato je izpolnjen tudi drugi pogoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Dokumenta št. 373-5/2019/7 in 373-5/2019/23

Gre za elektronsko sporočilo z dne 1. 4. 2019 s priponkami ter elektronsko sporočilo z dne 18. 9. 2019

IP ugotavlja, da dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke, za katere ne obstaja pravna podlaga za razkritje. Zato je IP v tem delu v celoti sledi odločitvi organa, da je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in da niso podani razlogi za razkritje po prvi alineji tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, prav tako ni mogoč delni dostop.

 

Dokumenti št. 373-5/2019/3, 373-5/2019/13, 373-5/2019/14, 373-5/2019/15, 373-5/2019/16, 373-5/2019/17, 373-5/2019/18, 373-5/2019/19, 373-5/2019/20, 373-5/2019/21, 373-5/2019/22 in 373-5/2019/24.

Pri navedenih dokumentih se je organ skliceval zgolj na izjemo tajnih podatkov, za katero je IP ugotovil, da ni podana. IP je zato po uradni dolžnosti dokumente preizkusil z vidika obstoja drugih izjem. Glede na to, da so predmet presoje zapisniki oz. zabeležke v zvezi z ureditvijo izvajanja pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča, v okviru delovanja ustanovljene delovne skupine pri organu, je IP ugotavljal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa.

 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov, razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali podatke o porabi javnih sredstev (1. in 2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba osebne podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

Z vpogledom v zahtevane zapisnike oziroma zabeležke je IP ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, in sicer podatke o prisotnih, pri čemer pa na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso varovani zgolj tisti, ki so na dokumentih navedeni v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem njihove javne funkcije. Zapisniki oz. zabeležke namreč vsebujejo tudi druge osebne podatke, oseb, ki niso javni uslužbenci ali funkcionarji in za katere ne obstaja pravna podlaga za razkritje, zato je treba v tem delu dostop do zapisnikov in zabeležk zavrniti. IP ob tem še dodaja, da med varovane osebne podatke sodijo tudi izjave oseb, vendar več o tem v nadaljevanju te odločbe, pri izjemi notranjega delovanja organa, v okvir katere sodi prav varovanje notranjih stališč, razmišljanja, predlogov, mnenj, ipd.

 

Z navedeno izjemo se varuje t.i. notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa.

 

Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre v konkretnem primeru za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, IP ugotavlja, da je ta pogoj izpolnjen. Zahtevani zapisniki oz. zabeležke so namreč nastali v okviru notranjega delovanja delovne skupine, ki je bila s strani organa ustanovljena za ureditev izvajanja pomorske pilotaže, kar pomeni, da zapisniki in zabeležke vsebujejo informacije, o čem je delovna skupina razpravljala in kakšne odločitve je sprejela, glede na naloge, ki so ji bile s sklepom o ustanovitvi naložene. Takšna narava dokumentov (že po svojem nazivu) nesporno nakazuje na dejstvo, da so povezani z notranjim, internim delovanjem organa. Kot že navedeno zgoraj, je IP z vpogledom v zahtevane zapisnike in zabeležke ugotovil, da v določenem delu vsebujejo tudi razpravo oz. stališča članov delovne skupine v zvezi ureditvijo izvajanja pomorske pilotaže, kar je seveda povsem pričakovano, saj je za kritično in učinkovito delo delovne skupine pomembno, da člani neobremenjeno, kritično in brez zadržkov, izražajo svoje mnenje, na odprti platformi. Iz navedenega razloga je po oceni IP v tem delu zahtevanih zapisnikov in zabeležk izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja, to je, da bi z razkritjem nastale motnje pri delovanju organa. Te bi se odražale v tem, da bi bilo delo takšne delovne skupine in posledično organa zaradi okrnjene razprave slabše, ogrozilo bi kritično inovativno in ustvarjalno delo organa, argumenti in stališča bi bila zadržana, kar bi posledično vplivalo tudi na strokovnost in kakovost odločanja organa pri sprejemanju odločitev.

 

Pri izjavljanju, ki imajo naravo podajanja lastnih stališč oziroma mnenj in predlogov, pa IP opozarja tudi na varovane osebne podatke. Vsebina izjave namreč predstavlja osebni podatek tistega, ki jo poda (seveda, če je razvidna identifikacija izjavitelja) in je torej varovana kategorija, zlasti takrat, kadar nima neposrednih pravnih učinkov na pravice in obveznosti drugih oseb in ni del nekega oblastnega akta (npr. odločbe), kot to velja v obravnavanem primeru, ko so izjave del zapisnika oz. zabeležke.

 

Kljub zgoraj navedenemu pa to ne pomeni, da je treba zavrniti dostop v celoti do vseh zapisnikov oz. do vseh zabeležk. V obravnavanem primeru je namreč treba kot relevantno okoliščino upoštevati tudi samo tematiko, ki je bila obravnavana, in sicer dejstvo, da je bila delovna skupina ustanovljena za ureditev pomorske pilotaže, ki jo PZ, kot krovni akt, opredeljuje kot izbirno gospodarsko javno službo, s katero se zagotavljajo javne dobrine, kar je v javnem interesu, zato je tudi ureditev vezana na sprejem uredbe (drugi odstavek 3. čl. ZGJS), ki se mora v demokratični družbi sprejemati na pregleden način. V tej zvezi IP opozarja na Resolucijo o normativni dejavnosti (ReNDej[8]), v kateri je v uvodu navedeno, da je jasen in konsistenten pravni red države pogoj za njeno dobro delovanje, državljanom razumljivi, brez težav izvršljivi in čim bolj trajni predpisi, pa krepijo zaupanje v pravni red in zagotavljajo spoštovanje in varstvo človekovih pravic in svoboščin. ReNDej vsebuje več načel, med njimi tudi načelo transparentnosti, ki predpostavlja predstavljanje politike urejanja določenega področja čim širši javnosti, posebno pa ciljnim skupinam, na katere se nanaša; najavo, pripravo in sprejemanje predpisov po rednih zakonodajnih postopkih, ki omogočajo kakovostno seznanjanje ter odzive in vplive zainteresirane javnosti. Iz pritožbe prosilca izhaja, da se je do nedavnega pomorska pilotaža izvajala s strani družbe Piloti Koper d.o.o. in da naj bi prav dokumenti, ki so predmet zahteve, vplivali, da se bo/je uredila na drugačen način. Z vpogledom v zahtevane dokumente IP ugotavlja, da zahtevani zapisniki in zabeležke ne vsebujejo zgolj notranjega »razmišljanja« (»opinion«), ampak tudi dejstva (»facts«), kar pomeni, da delovanje delovne skupine nedvomno učinkuje tudi navzven, s čimer mora biti javnost seznanjena, oziroma ima javnost pravico, ne samo do »zaključne« odločitve, na kakšen način ima država namen urediti izvajanje pomorske pilotaže, temveč, da je javnost seznanjena tudi s samimi razlogi, ki so do takšne odločitve pripeljali, saj le v takšnih primerih dobi odločitev širše družbeno soglasje, kar je temelj pravne varnosti. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.

 

Po oceni IP je v obravnavanem primeru z delnim dostopom do zahtevanih zapisnikov in zabeležk mogoče varovati tako notranje delovanje organa, ob enem pa prosilcu omogočiti uresničevanje pravice dostopa do informacije javnega značaja na način, da se lahko seznani s posameznimi deli zapisnikov in zabeležk. Kot notranje delovanje namreč ni varovana sprejeta odločitev oz. mnenje delovne skupine kot celote, ampak zgolj podatki o tem, kakšnega mnenja je bil posamezen član delovne skupine. Zato IP ocenjuje, da se s prekritjem podatkov o identiteti razpravljavcev lahko zavarujejo podatki, ki predstavljajo notranje delovanje (podatki o tem, »kdo« je izrazil določeno razmišljanje), medtem ko odločitve, predlogi, stališča,.. delovne skupine kot celote in vsebina »razmišljanja« (tam, kjer tudi iz vsebine ni mogoče prepoznati razpravljavca) nista varovana, ker iz tega izhajajo vsebinski razlogi za sprejete odločitve, predloge, stališča, do katerih je javnost upravičena.

 

Glede na zgoraj ugotovljen obstoj izjeme varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa, je IP odločil, da mora organ omogočiti dostop do zapisnikov in zabeležk skupaj z ocenami možnih škodljivih posledic, na način kot sledi, in sicer:

- dokument št. 373-5/2019/3, dostop se omogoči v celoti brez liste prisotnosti, na način, da se prekrije celotna točka 3/C in celotna točka D,

- dokument št. 373-5/2019/13, dostop se omogoči v celoti brez liste prisotnosti,

- dokument št. 373-5/2019/14, omogoči se dostop do vključno pred zadnje vrstice pri »prisotni«, pri »vsebini« do tretje točke, v celoti se prekrije četrta točka zabeležke,

- dokument št. 373-5/2019/16, v celoti,

- dokument št. 373-5/2019/17, v celoti,

- dokument št. 373-5/2019/18, v celoti, brez priloženega elektronskega sporočila,

- dokument št. 373-5/2019/19, v celoti,

- dokument št. 373-5/2019/20, dostop se omogoči v celoti na način, da se v prvi, drugi in četrti točki vsebine zabeležke prekrije ime in priimek,

- dokument št. 373-5/2019/21, dostop se omogoči v celoti na način, da se v prvi točki vsebine v celoti prekrije tretja in četrta alineja,

- dokument št. 373-5/2019/22, omogoči se dostop do vključno pred zadnje vrstice pri »prisotni«, pri vsebini pa zgolj druga in tretja točka, prva točka vsebine zabeležke se prekrije v celoti,

- dokument št. 373-5/2019/24, omogoči se dostop do vključno pred zadnje vrstice pri »prisotni«, v preostalem delu se zabeležka prekrije do »pripravili«.

 

Glede dokumenta št. 373-5/2019/15 IP ugotavlja, da se zgoraj ugotovljeni izjemi prepletata do te mere, da delni dostop ni mogoč, zato je treba dostop v celoti zavrniti.

 

Nadalje IP ugotavlja, da se je organ glede dokumentov št. 373-5/2019/25 in 373-5/2019/26 skliceval na izjemo poslovne skrivnosti. Organ je v postopek pritegnil družbo SDH d.d., ki je priglasila stransko udeležbo ter zatrjevala obstoj poslovne skrivnosti po ZPosS.

 

Glede dokumenta št. 373-5/2019/25, gre za elektronsko sporočilo z dne 14. 11. 2019, ki ga je organ zavedel v spis zadeve, iz česar lahko sklepamo, da ne gre za zasebno komunikacijo, oziroma da gre za »poslovno« komunikacijo, v okviru dela delovne skupine. Tudi iz vsebine sporočila izhaja, da se ta nanaša na zadevo pomorske pilotaže. Vprašanje, ki sledi pa je, ali navedeno elektronsko sporočilo predstavlja poslovno skrivnost, na katero se je skliceval organ.

Pojem poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

- je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;

- ima tržno vrednost;

- imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Glede na navedeno so poslovna skrivnost le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene. Kot izhaja iz komentarja k 2. členu predloga zakona[9], poslovna skrivnost pomeni strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu in s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne.

 

IP ugotavlja, da zatrjevana izjema pri navedenem dokumentu ni podana, saj ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa ZPosS. Dokument namreč ne vsebuje poslovnih informacij, niti strokovnega znanja in izkušenj, prav tako ni označen kot poslovna skrivnost, temveč predstavlja zgolj komunikacijo znotraj delovne skupine za izvedbo nalog, ki so v njeni pristojnosti. IP je preizkusil dokument tudi z vidika drugih izjem in ugotavlja, da vsebuje elektronske naslove in telefonske številke, za katere ne obstaja pravna podlaga za razkritje in jih mora organ pred posredovanjem informacije prekriti. Slednje pa ne velja za imena in priimke oseb, ki so na dokumentu navedene v okviru funkcije, ki jo opravljajo, zato kot taki niso varovani. 

 

Dokument št. 373-5/2019/26, gre za elektronsko sporočilo z dne 14. 11. 2019 s prilogo oz. priponko »osnutek LNU- Pomorska pilotaža«.

 

Stranski udeleženec je glede LNU-pomorske pilotaže navedel, da predstavlja poslovno skrivnost, ker so podani vsi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni po 2. členu ZPosS. Organ je pojasnilu stranskega udeleženca v celoti sledil.

 

IP je v nadaljevanju presojal zahtevano informacijo z vidika obstoja zgoraj navedenih treh zahtev, ki opredeljujejo poslovno skrivnost po ZPosS. Osnutek Letnega načrta upravljanja naložb (LNU)-Pomorska pilotaža je izdelala družba SDH, d.d., ki je v skladu s prvim odstavkom 19. čl. ZSDH-1 pristojna za upravljanje vseh kapitalskih naložb RS. Glede obstoja prvega kriterija je stranski udeleženec zgolj citiral zakonsko določbo, da vsebuje poslovne informacije, ki niso splošno znane. Gre za splošno trditev, ki ji IP ne more slediti. Pomorska pilotaža se je do nedavnega sicer res izvajala s strani zasebnega podjetja, torej na trgu, vendar pa je bila delovna skupina ustanovljena prav z namenom, da se preko sklepa Vlade RS realizira določba PZ, ki jo opredeljuje kot izbirno gospodarsko javno službo, ki se izvaja v zakonsko opredeljenih oblikah, kar pomeni, da gre za ureditev, ki je zakonsko regulirana in ni več stvar svobodne gospodarske pobude. Z zahtevanim dokumentom je bila torej družba SDH, d.d. zadolžena za »projekcijo« možnih rešitev ureditve izvajanja pomorske pilotaže kot izbirne gospodarske javne službe v okviru zakonskih možnosti, zato ni mogoče sprejeti stališča, da gre za »poslovne informacije«, ki niso oz. ne smejo biti splošno znane. Družba SDH, d.d. namreč zahtevanega dokumenta ni izdelala v svojem interesu, temveč v interesu Republike Slovenije, ki pa se ne more sklicevati na poslovno skrivnost pri urejanju gospodarske javne službe, ki je v javnem interesu, ne nazadnje pa je lahko povezana tudi s porabo javnih sredstev, zato mora biti takšen postopek pregleden, v izogib možnim zlorabam in korupcije. Zakaj se je država odločila, da dejavnost pomorske pilotaže uredi na drugačen način, kot se je izvajala do sedaj, kaj vse je pri tem upoštevala in česa ni, ali je (bil) postopek v skladu z zakonom, kakšen vpliv ima ta ureditev na javna sredstva, ali takšna ureditev predstavlja gospodarno upravljanje z javnimi sredstvi, vplivi takšne ureditve na gospodarstvo in na samo izvajanje pomorske pilotaže, vse to in še kaj, so vprašanja, do katerih je javnost upravičena, zato informacije kot je LNU-pomorske pilotaže (in tudi ostali dokumenti, ki so predmet presoje v obravnavanem primeru), iz katerega je potencialno mogoče dobiti odgovore na tovrstna vprašanja, nikakor ne morejo predstavljati poslovne skrivnost (ali katere koli druge izjeme po ZDIJZ).

 

Ker PZ določa, da v primeru, da se »pomorska pilotaža izvaja kot gospodarska javna služba, drugi izvajalci na območju izvajanja gospodarske javne službe teh storitev ne smejo opravljati«, ni mogoče slediti niti drugi splošni trditvi, da ima zahtevana informacija visoko tržno vrednost. Predlagatelj ZPosS je v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti)[10]«. V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. česar pa stranski udeleženec v obravnavanem primeru ni izkazal. Glede izpolnjevanja tretjega pogoja IP ugotavlja, da ima dokument sicer oznako »poslovna skrivnost«, ki pa sama po sebi ni dovolj za utemeljitev »razumnega ukrepanja ohranitve skrivnosti«, stranski udeleženec pa razen povzemanja zakonske določbe, drugega ni navedel.

 

Glede na navedeno IP zaključuje, da zahtevana informacija ne izpolnjuje zahtev, ki za opredelitev poslovne skrivnosti izhajajo iz ZPosS, kar pomeni, da izjema poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. IP je preizkusil obstoj drugih izjem in ugotavlja, da elektronsko sporočilo, katerega priloga oz. priponka je osnutek LNU-pomorska pilotaža, vsebuje osebne podatke, za katere ne obstaja pravna podlaga za razkritje, in sicer elektronske naslove in telefonske številke ter ime in priimek podpisnika sporočila z dne 14. 11. 2019 skupaj s podatki o funkciji in telefonskimi številkami, ki jih mora organ pred posredovanjem informacije prekriti.

 

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.,           

Samostojna svetovalka

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

 

 

 


[1] Sodba Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 438/2005, http://www.sodisce.si/vsrs/odlocitve/64215/

[2] Smiselno podobno Upravno sodišče RS v sodbi z opr. št.: II U 412/216-13 z dne 21. 6. 2017

 

[3] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 908/2010.

[4] Npr. odločbe IP: št. 090-119/2015, št. 090-267/2017, 090-59/2009.

[5] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1551/2011 z dne 18.1.2012

[6] npr. odločba IP št. 090-126/2011/6 z dne 5. 9. 2011

[7] Str. 6 v dokumentu z naslovom »Pogosta vprašanja«, ki je objavljen na spletni strani: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UVTP/DOKUMENTI/Koristni-nasveti-s-podrocja-TP.pdf

 

[8] http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5516

[9] https://www.findinfo.si/download/razno/761d313c27b5103dc7b8.pdf

[10] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943