Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.03.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za infrastrukturo
Številka: 090-36/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dostop do dokumentacije v zvezi z ZVOZ-1, ZVOZ in ZVCP-1 ter zahtevala odgovore na vprašanja. Organ je zahtevo prosilke v delu, v katerem je zahtevala odgovore na vprašanja, zavrnil, saj z dokumenti iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja ne razpolaga, glede preostalega dela zahteve prosilke, pa ji je organ posredoval celotno dokumentacijo s katero razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ z drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja ne razpolaga, zato je zahtevo prosilke zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP in potrdil izpodbijano odločbo.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-36/2020/6

Datum: 2. 3. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilka), z dne 31. 1. 2020, zoper odločbo Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-13/2019/3-02411146 z dne 15. 1. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 31. 1. 2020 zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo št. 090-13/2019/3-02411146 z dne 15. 1. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je z zahtevo z dne 26. 11. 2019 od organa zahtevala posredovanje informacij javnega značaja, ki se nanašajo na posredovanje osebnih informacij in odgovore na vprašanja v zvezi z njenim primerom, in sicer:

  1. Ali je zavrnjeno pritožbo oz. odločbo organa z dne 15. 6. 2017 pripravil g. … sam, ali je pri pripravi sodelovala še katera druga oseba? V kolikor se je z njenim primerom pošiljalo oz. zastavljalo dodatna vprašanja, želi prejeti pisno korespondenco.
  2. Zakaj ni bilo odgovorjeno na tožbo, ko so bili na Upravno sodišče posredovani vsi upravni spisi (zveza: dopis Upravnega sodišča z dne 31. 7. 2017) in zakaj organ ni odgovoril na zastavljena vprašanja iz prosilkine pritožbe?
  3. Ali se organu ne zdi nenavadno, da organ v zvezi s konkretno problematiko posreduje svoje odgovore za medije, na sodišče pa ne pošlje svojega odgovora na tožbo, v kateri se zastavljajo skoraj enaka vprašanja in navedbe?
  4. Zakaj je organ na sodišče v zvezi s primerom poslal izključno upravne spise? Zakaj so bili spisi na sodišče poslani šele 23. 8. 2017 (sicer znotraj 30 dnevnega roka), medtem, ko je organ dokumentacijo s strani Upravne enote Črnomelj prejel že 7. 8. 2017?
  5. Zakaj so bili na sodišče poslani originali celotne dokumentacije in ne fotokopije?
  6. Zakaj je organ na sodišče poslal izključno 1x upravne spise, pri čemer naj organ navedbe utemelji z odgovori, in sicer ali se organu ne zdi, da bi moral poslati 2x fotokopije celotne dokumentacije že dne 23. 8. 2017 - tj. 1x za sodišče in 1x za tožnika.
  7. Prosi, da ji organ predloži potrdilo, da je bil v zadevi 1598/2017-8 zakoniti zastopnik Upravne enote Črnomelj, saj je ta izjavila, da v postopku ni sodelovala oz., da se je sodba izdala glede na odločitev v zvezi s pritožbo II. stopnje, v kateri I. stopnja UE ni sodelovala. V svojem pravnem pouku je organ zapisal, da »zoper to odločbo (15. 6. 2017) v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, niti ni dovoljeno sprožiti upravnega spora«. Prosilko zanima, ali se organu zdi njihov pravni pouk pravilen in v skladu z Ustavo ter ZUS?
  8. Zanima jo, kdo (ime in priimek osebe ter funkcija) je bil dne 5. 1. 2017 izvajalec dodatnega usposabljanja na strokovnih delavnicah (organiziranega s strani organa), kjer se je uslužbence upravnih enot seznanilo z novostmi iz novega zakona ZVOZ-1? Ali je izvajalec delavnice uslužbence upravnih enot podučil, da se od 12. 1. 2017 nadalje vsem osebam ne dovoli oz. ne omogoči podaljšanja statusa voznika začetnika za eno leto, ne glede na to, ali so vozniško dovoljenje pridobili po ZVOZ ali ZVOZ-1?
  9. Koliko kategorij voznikov začetnikov vsebujeta ZVOZ-1 in pred tem ZVOZ, ki je bil do 11. 1. 2017 v veljavi? Ali se te kategorije voznikov začetnikov kakorkoli razlikujejo in zakaj (starost npr.)? Obstaja še kakšna druga kategorija?
  10. Kakšna je točno razlika med ZVOZ, ZVOZ-1 in ZVCP-1 v primeru statusa začetnika? Kaj kateri vsebuje, kar drugi ne?
  11. Ali je po mnenju organa voznik začetnik pri 18. letih in voznik začetnik pri npr. 30. letih v povsem enakopravnem položaju? Po obeh zakonih, po ZVOZ in po ZVOZ-1?
  12. Prosi, da ji organ naredi izračun in odgovori na vprašanja v zvezi z ZVOZ, ZVOZ-1 ter ZVCP-1 za:
  • osebo, ki je naredila vozniški izpit (pri 30. letih) dne 23. 2. 2015 ima po ZVOZ veljavno vozniško dovoljenje do kdaj (skladno s statusom voznika začetnika)? Ali ima pravico 1x letnega podaljšanja?
  • Osebo, ki je naredila vozniški izpit (pri 18. letih) dne 23. 2. 2015 ima po ZVOZ veljavno vozniško dovoljenje do kdaj (skladno s statusom voznika začetnika)? Ali ima pravico 1x letnega podaljšanja?
  • Osebo, ki je naredila vozniški izpit (pri 16. letih) dne 23. 2. 2015 ima po ZVOZ veljavno vozniško dovoljenje do kdaj (skladno s statusom voznika začetnika)? Ali ima pravico 1x letnega podaljšanja?
  • Osebo, ki je naredila vozniški izpit (pri 30. letih) dne 11. 1. 2017 ima po ZVOZ veljavno vozniško dovoljenje do kdaj (skladno s statusom voznika začetnika)? Ali ima pravico 1x letnega podaljšanja?
  • Osebo, ki je naredila vozniški izpit (pri 18. letih) dne 11. 1. 2017 ima po ZVOZ veljavno vozniško dovoljenje do kdaj (skladno s statusom voznika začetnika)? Ali ima pravico 1x letnega podaljšanja?
  • Osebo, ki je naredila vozniški izpit (pri  30. letih) dne 11. 1. 2017 ima po ZVOZ-1 veljavno vozniško dovoljenje do kdaj (skladno s statusom voznika začetnika)? Ali ima pravico 1x letnega podaljšanja?
  • Osebo, ki je naredila vozniški izpit (pri 18. letih) dne 11. 2. 2017 ima po ZVOZ-1 veljavno vozniško dovoljenje do kdaj (skladno s statusom voznika začetnika)? Ali ima pravico 1x letnega podaljšanja?
  • Osebo, ki je naredila vozniški izpit (pri 30. letih) dne 12. 1. 2017 ima po ZVOZ-1 veljavno vozniško dovoljenje do kdaj (skladno s statusom voznika začetnika)? Ali ima pravico 1x letnega podaljšanja?
  • Osebo, ki je naredila vozniški izpit (pri 18. letih) dne 12. 2. 2017 ima po ZVOZ-1 veljavno vozniško dovoljenje do kdaj (skladno s statusom voznika začetnika)? Ali ima pravico 1x letnega podaljšanja?
  • Osebo, ki je naredila vozniški izpit (pri 30. letih) dne 23. 2. 2010 ima po ZVCP-1 veljavno vozniško dovoljenje do kdaj (skladno s statusom voznika začetnika)? Ali ima pravico 1x letnega podaljšanja? Ali mora na poligon in dodatno usposabljanje?
  • Osebo, ki je naredila vozniški izpit (pri 18. letih) dne 23. 2. 2010 ima po ZVCP-1 veljavno vozniško dovoljenje do kdaj (skladno s statusom voznika začetnika)? Ali ima pravico 1x letnega podaljšanja? Ali mora na poligon in dodatno usposabljanje?
  • Osebo, ki je naredila vozniški izpit (pri 16. letih) dne 23. 2. 2010 ima po ZVCP-1 veljavno vozniško dovoljenje do kdaj (skladno s statusom voznika začetnika)? Ali ima pravico 1x letnega podaljšanja? Ali mora na poligon in dodatno usposabljanje?
  1. Prosi, da ji organ pošlje celotno dokumentacijo, s katero je organ Slovenski tiskovni agenciji, februarja in marca 2017 odgovoril na poizvedbo v zvezi s stanjem ukinitve možnosti podaljšanja vozniškega dovoljenja za voznike začetnike. Članek je bil dne 17. 3. 2017 objavljen pod naslovom »Mlade voznike presenetila ukinitev možnosti podaljšanja vozniškega dovoljenja«;
  • posredovana vprašanja novinarjev STA (iz meseca februarja ali marca 2017).
  • odgovor organa - razvidno naj bo kdo (ime in priimek oseb ter funkcija) je odgovore za STA pripravil in odposlal.
  • dokumentacijo, ki je bila v zvezi s temi vprašanji STA posredovana na katere ostale državne organe javne uprave (Ministrstvo za javno upravo in Upravna enota Ljubljana, npr.).
  1. Celotno gradivo, ki je bilo pripravljeno za medije in novinarje o ZVOZ-1, ki je bil sprejet dne 15. 12. 2016.
  2. Zapisnik opravljene tiskovne konference (v kolikor je bil opravljen).
  3. Ali in katera vprašanja ali poizvedbe so v zvezi z ZVOZ-1 postavili mediji ali katerakoli ostala zainteresirana ter strokovna javnost (Upravne enote, šole vožnje, centri varne vožnje,…), ko je ZVOZ-1 12. 1. 2017 stopil v veljavo? Je kdo od strokovne ali zainteresirane javnosti slučajno zahteval dodatna pojasnila, kako se ZVOZ-1 uveljavlja v praksi?
  4. Glede na to. da je organ na vprašanja iz februarja ali marca 2017 za STA odgovoril, da s podatki, koliko prošenj za enoletno podaljšanje veljavnosti statusa in katere upravne enote so bile najbolj obremenjene, ne razpolaga, jo zanima, ali je organ te podatke že uspel pridobiti ter analizirati za statistično uporabo? Ali je že vzpostavljen register voznikov, v katerem je možno spremljati tudi dejansko realno stanje in statistiko v zvezi v vozniškimi dovoljenji (število, vozniki začetniki, opravljeno dodatno usposabljanje, v kolikšnem časovnem roku,…)?
  5.  Do kakšnih razmer in posledic je prišlo zaradi spremembe zakonodaje pri uveljavitvi ZVOZ ter ZVOZ-1.
  6.  Ali se zdi organu obvezno usposabljanje za voznike začetnike primerno npr. tudi za osebe, ki v dveh in več letih ne storijo nobenega prometnega prekrška ali nimajo nobene kazenske točke? Ali lahko ta oseba pridobi tudi »trajno« podaljšanje vozniškega dovoljenja?
  7. Kaj je bil po mnenju organa poglaviten razlog, da je npr. »vedno več voznikov začetnikov, ki so zaprosili za podaljšanje statusa in tudi v podaljšanem roku niso opravili programa« ter se je posledično povečalo število zahtev za spremembo zakona - tako s strani strank, kot tudi s strani upravnih enot.
  8. Koliko pritožb in ali tožb je organ prejel zaradi tega, ker se je po ZVOZ, izključno zaradi neopravljenega »dodatnega usposabljanja na poligonu«, lahko uničilo oz. izničilo vozniško dovoljenje? Osebe, ki so na takšen način ostale brez vozniškega dovoljenja, so svoja vprašanja in navedbe posredovale preko portalov »e-uprava, Stop birokraciji, Predlagam  vladi…« Prosilka prosi za kopije omenjene dokumentacije, brez osebnih podatkov.
  9. Ali se je organu takrat veljavna ureditev ZVOZ (1. 7. 2011 - 11. 1. 2017) zdela zakonita?  
  10. Ali se zdi organu potrebno, da bi tudi učitelji vožnje morali opraviti vožnjo na poligonu in takšno dodatno usposabljanje, kot ga morajo vozniki začetniki? V kolikor ne, naj se navede razlog takšnega mnenja.
  11. Ali nova ureditev, ki izhaja iz ZVOZ-1, da se vozniške več ne »izniči«, vendar ni veljavna, dokler ni prineseno potrdilo o dodatnem opravljenem usposabljanju, prispeva k varnejši vožnji na cesti, in sicer tako s strani samega voznika, kot tudi ostalih udeležencev cestnega prometa?
  12. Koliko delovnih nesreč ali popravil na vlaku je bilo v časovnem obdobju 24. 3. 2017 - 26. 11. 2019 na relacijah:
  • Črnomelj – Maribor,
  • Črnomelj – Ljubljana,
  • Črnomelj - Novo mesto.
  1. Vsa mnenja zakonodajno-pravne službe Državnega zbora v zvezi s pripravo in sprejemanjem ZVOZ in ZVOZ-1, kot tudi prejšnjega zakona, ki se je imenoval ZVCP-1 (pred uvedbo poligonov oz. »dodatnega usposabljanja«, ki ga je vseboval ZVOZ in nadaljnji zakoni). V kolikor je dokumentacija preobsežna, zahteva navedeno dokumentacijo v povezavi s sledečimi členi:
  • ZVOZ= 53., 54., in 58. člen,
  • ZVOZ-1= 59., 60., 51., 52., in 57. člen;
  • ZVPC-1= 139., 140., in 141. člen.
  1. Vsa mnenja, predloge in pripombe, ki so jih na organ v zvezi s pripravo in sprejemanjem ZVOZ in ZVOZ-1, kot tudi prejšnjega zakona, ki se je imenoval ZVCP-1, posredovale strokovna in zainteresirana javnost,- konkretneje z zgoraj navedenimi členi.
  2. Dokumentacijo, ki je bila državnim organom javne uprave ali strokovni in zainteresirani javnosti posredovana po sprejetju ZVOZ-1, od dne 15. 12. 2016 dalje - Ministrstvo za javno upravo, Upravne enote po Sloveniji, navodila za uveljavljanje novega zakona v praksi, odgovarjanja na vprašanja (npr. na upravnih enotah, dodatna izobraževanja za uslužbence, za šole varne vožnje, avtošole, izvajalce programov dodatnega izobraževanja varne vožnje…).
  3. Seje zapisnikov uradnih državnih organov javne uprave v zvezi s sprejemanjem ZVOZ-1 (Ministrstvo za javno upravo, Upravne enote po Sloveniji,…).
  4. Gradivo, ki je bilo poslano na seje odborov Državnega zbora pred sprejemanjem ZVOZ-1 v 1., 2., in 3. obravnavi pred glasovanjem o zakonu v Državnem zboru. Katere stranke so podale svoje mnenje oz. amandmaje za spremembo zakona v delu statusa voznikov začetnikov in dodatnega usposabljanja (pri sprejemanju ZVOZ in ZVOZ-1, kot tudi prejšnjega zakona, ki se je imenoval ZVCP-1).
  5. Mnenja in pripombe strokovne in zainteresirane javnosti, ki je bila pred sprejetjem in med obravnavo ZVOZ-1, skladno z zakonom pozvana, da se ob pripravi in pred uveljavitvijo tega zakona izjasni v 14 dneh.
  6. Vso ostalo dokumentacijo v zvezi s tem področjem, ki bi prosilko utegnila po pregledu vse zgoraj navedene dokumentacije zanimati, pa z njo trenutno (še) ni seznanjena.

 

Zahtevano dokumentacijo je želela prejeti v obliki fotokopij, v primeru, da je navedena dokumentacija preobsežna in ji namerava organ zaračunati stroške fotokopij, je želela izjemoma osebni vpogled, kjer bo lahko natančno presodila, katere dokumente bo potrebovala za nadaljnje postopke.

 

Organ je po izdaji sklepa, št. 090-13/2019/2 z dne 3. 12. 2019, o podaljšanju roka za odločitev, izdal odločbo, št. 090-13/2019/3-02411146 z dne 15. 1. 2020, s katero je prosilkino zahtevo v delu, v katerem je zahtevala odgovore na vprašanja, zavrnil, saj  organ z dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Glede preostalega dela zahteve prosilke, z dne 26. 11. 2019, je organ prosilki omogočil dostop do zahtevanih dokumentov, ki so ji bili posredovani dne 10. 12. 2019 po elektronski pošti ter dne 13. 1. 2020 po pošti.

 

Dne 31. 1. 2020 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa, št. 090-13/2019/3-02411146 z dne 15. 1. 2020, v kateri je navedla, da je s strani organa dne 13. 1. 2020 prejela obsežnejšo dokumentacijo, ki se je nanašala na sprejemanje Zakona o voznikih tj. ZVOZ-1 ter dopis, iz katerega je razvidno, da je bila opravljena primopredaja poslov, kot so to navedli v svojem dopisu na Ministrstvu za notranje zadeve, pri čemer je navedla, da dokumentacija sicer ni bila popolna oz. je pomanjkljiva. Pojasnila je, da je imela tudi dostop do in možnost kopiranja upravnega spisa, ki je bil s strani organa v zadevi IU 1598/2017-8 odposlan na Upravno sodišče v Ljubljani in prosilki v času sojenja nikoli ni bil poslan, kljub pisnemu zaprosilu na sodišče, zato je morala del upravnega spisa ponovno pridobiti sama na Upravni enoti Črnomelj. Prosilka je navedla, da v zvezi z njenimi vprašanji, argumenti, pobudami, mnenji in komentarji, ki so bili navedeni tako že v sami pritožbi v zvezi z odločbo organa, z dne 15. 6. 2017, kot tudi kasnejšimi dopisi preko e-pošte (z vodjo Službe z javnostmi organa) ter pisno zahtevo z dne 26. 11. 2019, s strani organa ni prejela nobenih odgovorov. Prosilka predlaga, da se preko Informacijskega pooblaščenca opravi dodaten nadzorni postopek nad samim sprejemanjem ZVOZ-1, urejanjem problematike statusa voznikov začetnikov ter obveznega dodatnega izobraževanja za voznike začetnike. Pojasnila je še, da so odgovori in dokumentacija, ki jih je zahtevala od organa, ključnega pomena za dokončno razrešitev tožbe v zadevi IU 1598/2017-8, ki je bila obravnavana na Upravnem sodišču v Ljubljani.  Prosilka je k pritožbi, v vednost IP, priložila tudi ostalo prejeto dokumentacijo tj. odločbo Ministrstva za notranje zadeve, odstop vloge Ministrstva za pravosodje in Agencije za varnost prometa (obe vlogi sta bili odstopljeni na organ, odgovorov v zvezi s tem prosilka ni prejela), odgovor Upravne enote Ljubljana v zvezi z dogajanji, ki so potekala že leta 2017, preden je organ zavrnil pritožbo prosilke z dne 15. 6. 2017. Prosilka je še navedla, da je na nekaterih ostalih ministrstvih ter inštitucijah, ki so medresorsko povezane za usklajevanje zakonodaje na področju prometa, osebno že dogovorjena za nadaljnje sestanke.

 

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-13/2019/5 z dne 14. 2. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je dne 26. 2. 2020, z namenom ugotovitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Kot izhaja iz zapisnika o ogledu in camera, št. 090-36/2020/3 z dne 26. 2. 2020, je organ pojasnil, da je prosilki posredoval celotno dokumentacijo, s katero razpolaga v zadevi in iz katere izhajajo nekateri odgovori na vprašanja. Glede prvega vprašanja 1. točke zahteve prosilke, je organ IP predložil odločbo št. 3716-15/2017/2-00611138 z dne 15. 6. 2017, iz katere izhaja odgovor, kdo je sodeloval pri pripravi omenjene odločbe. Glede prvega vprašanja 8. točke zahteve, je organ pojasnil, da je prosilki z dopisom št. 092-4/2019/287 z dne 13. 1. 2020 posredoval fotokopijo vabila, iz katerega izhaja odgovor, kdo je bil izvajalec dodatnega usposabljanja. Glede 9.,10. in 11. točke zahteve je organ prosilki, z dopisom št. 092-4/2019-287 z dne 13. 1. 2020, posredoval celotno dokumentacijo, s katero organ razpolaga glede priprave in sprejema zakona ZVOZ-1. V zvezi s 13. in 14. točko zahteve je organ prosilki po elektronski pošti z dne 10. 12. 2019 in 3. 12. 2019, posredoval celotno dokumentacijo, s katero razpolaga v zadevi. V zvezi s prvim vprašanjem 16. točke zahteve je organ prosilki, po elektronski pošti z dne 27. 11. 2019,  posredoval pojasnila in odgovore na vprašanja. Glede 25. točke zahteve je organ pojasnil, da vprašanje ne sodi v delovno področje organa, zato je v tem delu zahtevo prosilke, po elektronski pošti z dne 3. 12. 2019, odstopil na drug organ, in sicer SŽ potniški promet, ki je prosilki, z dopisom št. 20101-1/2016-6 z dne 19. 12. 2019, posredoval zahtevane informacije. V zvezi z vprašanji 26., 27., 28., 29., 30.,31. in 32. točke zahteve, je organ, z dopisom št. 092-4/2019-287 z dne 13. 1. 2020, prosilki posredoval celotno dokumentacijo s katero razpolaga v zadevi, del zahteve, ki se nanaša na vprašanja ZVOZ in ZVCP-1, pa je organ z dopisom št. 092-4/2019-264 z dne 3. 12. 2019 odstopil na Ministrstvo za notranje zadeve, ki je prosilki z dopisom št. 090-137/2019/3(132-01) z dne 6. 1. 2020 posredovalo zahtevane informacije. IP je na ogledu in camera ugotovil, da poleg že posredovane dokumentacije, drugi dokumenti, iz katere bi še izhajali odgovori na vprašanja iz prosilkine zahteve, z dne 26. 11. 2019, pri organu ne obstajajo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP pojasnjuje,  da je v postopku po ZDIJZ bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enak za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato navajanje razlogov prosilke za vložitev zahteve ni bilo ne potrebno in ne relevantno pri odločanju, zato se IP do teh navedb ni opredelil, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnosti IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in ali te predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

IP ugotavlja, da je prosilka svojo zahtevo po določenih podatkih izrazila v obliki vprašanj. Skladno z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove zahteve izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bili razvidni odgovori na zastavljena vprašanja. Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z  dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, ki jih postavlja prosilka v zahtevi z dne 26. 11. 2019 in ali je organ prosilki posredoval vse dokumente, s katerimi tozadevno razpolaga.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilke ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Enako velja tudi za primere,  kjer se zahteva po ZDIJZ sicer poimensko nanaša na »informacijo«, iz vsebine zahteve pa je mogoče razbrati, da prosilec zahteva pojasnilo, odgovor na vprašanja ali mnenje organa.

 

Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP izpostavlja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa ni del postopkov po ZDIJZ, temveč je predmet njihovih komunikacijskih strategij oziroma drugih postopkov, skladno z Uredbo o upravnem poslovanju.

 

Upoštevaje podana pojasnila organa in ugotovljena dejstva na ogledu in camera je IP ugotovil, da je organ prosilki posredoval dokumentacijo v zvezi z 8., 9., 10., 13., 14., prvo točko 16., 26., 27., 28., in 31. točke zahteve z dne 26. 11. 2019.  Vprašanja iz 25. in 26. točke zahteve so bila odstopljena na drug organ, in sicer na Slovenske železnice potniški promet, d.o.o in Ministrstvo za notranje zadeve, saj ta vprašanja ne sodijo v delovno področje organa. Na ogledu in camera je IP ugotovil, da organ razpolaga z odločbo št. 3716-15/2017/2-00611138 z dne 15. 6. 2017, iz katere izhaja odgovor na prvo vprašanje iz 1. točke zahteve prosilke.

 

IP nadalje ugotavlja, da iz odločbe št. 3716-15/2017/2-00611138 z dne 15. 6. 2017 sicer izhaja odgovor na prvo vprašanje 1. točke zahteve prosilke in prosilki ta odločba še ni bila posredovana v postopku po ZDIJZ, ji je pa bila omenjena odločba nedvomno posredovana v drugem upravnem postopku, saj gre za odločbo, ki je bila izdana na podlagi prosilkine lastne vloge, vložene pri organu. Ker z dostopom prosilcev do njihovih lastnih vlog, vloženih pri organu, ni varovan namen zakonodajalca, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011), je odločitev organa o zavrnitvi dostopa pravilna (čeprav obrazložena iz napačnih razlogov). Ne glede na dejstvo, da zahtevani dokument v zvezi z prvim vprašanjem 1. točke zahteve prosilke obstaja, gre za dokument, s katerimi prosilka že razpolaga, saj gre (kot že pojasnjeno) za odgovor na njeno vlogo. Po upravno-sodni praksi prosilka nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njenih osebnih podatkov (tako npr. sodba in sklep Upravnega sodišča, št. I U 1835/2011 z dne 12. 12. 2012). Glede na navedeno prosilka v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa, da bi zahtevala dostop do dokumentov, s katerimi že razpolaga, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, v tem delu zavrnil.

 

Glede na pojasnila organa in na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo ter predmetna vprašanja iz prosilkine zahteve, IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi informacijami, iz katerih bi izhajali odgovori na preostala vprašanja iz prosilkine zahteve z dne 26. 11. 2019, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Pri tem IP ponovno navaja, da organ ni dolžan odgovarjati na konkretno postavljena vprašanja, ampak je v postopkih po ZDIJZ dolžan odločati le o dostopu do materializiranih dokumentov.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja iz 1. (drugo vprašanje), 2., 3., 4., 5., 6., 7., 11., 12., 15., 16. (drugo vprašanje), 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 29., 30., 32.,  ki so bila zahtevana v zahtevi z dne 26. 11. 2019, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, tudi v tem delu zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.

 

IP ob tem še pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. V pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja IP nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

 

K navedbi prosilke, naj IP »opravi dodaten nadzorni postopek nad samim sprejemanjem ZVOZ-1, urejanjem problematike statusa voznikov začetnikov ter obveznega dodatnega izobraževanja za voznike začetnike« IP pojasnjuje, da takšen postopek ne sodi v pristojnost IP, kar je bilo prosilki že posebej pojasnjeno v dopisu IP št. 092-12/2020/3 z dne 4. 2. 2020.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da prosilka v pritožbenem postopku glede odgovora na prvo vprašanje 1. točke zahteve nima pravovarstvenega interesa, zato je IP pritožbo prosilke v tem delu, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilke zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP in potrdil izpodbijano odločbo, kot to vse izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka