Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.10.2011
Naslov: Prosilec - Ministrstvo za gospodarstvo
Številka: 090-132/2011/12
Kategorija: Poslovna skrivnost, Test interesa javnosti, Okoljski podatki, Avtorsko delo
Status: Odobreno


Sodba Upravnega sodišča


POVZETEK

Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval vpogled v Študijo o revitalizaciji in izvedljivosti podaljšanja življenjske dobe za bloka 4 in 5 v TEŠ. Organ je zahtevo zavrnil zaradi obstoja poslovne skrivnosti. Pooblaščenec se je sicer strinjal z organom, da je v danem primeru izkazana izjema poslovne skrivnosti v skladu z 2. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar je odločil, da je javni interes glede razkritja močnejši od varovane pravice do poslovne skrivnosti.  Transparentnost teh podatkov po mnenju Pooblaščenca pripomore zlasti k večji odgovornosti države do državljanov Slovenije in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, kakor tudi z vidika odnosa države do zagotovitve varnega in zdravega okolja vsem državljanom.


ODLOČBA
Številka: 090-132/2011/12
Datum: 5. 10. 2011

Informacijski pooblaščenec po namestniku pooblaščenke mag. Andreju Tomšiču (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 7. 6. 2011, št.: 090-28/2011-6 Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba z dne 7. 6. 2011, št.: 090-28/2011-6 Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarstvo, odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v Študijo o revitalizaciji in izvedljivosti podaljšanja življenjske dobe za bloka 4 in 5 v TEŠ.

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 18. 3. 2011 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je zahteval vpogled v zadnje aktualne študije, ki jih je naročil HSE glede kvalitete in količine premoga in posodobitve blokov 4 in 5.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 7. 6. 2011, številka: 090-28/2011-6, s katero je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do Študije o revitalizaciji in izvedljivosti podaljšanja življenjske dobe za bloka 4 in 5 v TEŠ. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je prosilec s svojo neformalno vlogo zahteval vpogled v študije, ki jih je naročil HSE d.o.o., Holding Slovenske elektrarne, Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju HSE). Ko ga je organ z dopisom po elektronski pošti dne 19. 5. 2011 povabil naj sporoči datum in uro vpogleda v študije, je prosilec istega dne sporočil, da zahteva dostop do informacij in ne samo vpogled. Študije želi dobiti v fizični obliki, tako da jih bo lahko obdelala in analizirala skupina strokovnjakov iz Civilne iniciative DavkoPlacevalciSeNeDamo. Organ je navedel, da sta bili študiji v skladu 39. členom Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), označeni z oznako poslovna skrivnost. ZGD-1 v drugem odstavku 40. člena določa, da so podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, dolžne varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost. Ministrica za gospodarstvo je z dopisom z dne 28.4.2011 predlagala Holdingu Slovenske elektrarne, d.o.o.( v nadaljevanju: HSE), da z omenjenih gradiv umakne stopnjo označene zaupnosti. HSE je z dopisom z dne 3.5. 2011 sporočil, da umika oznako zaupnosti z gradiva: »IMC Final report: Reserve evaluation of the Velenje mine, Slovenija«. Neformalna zahteva prosilca ni izpolnjevala vseh zahtev po DIJZ, zato ga je organ pozval, da sporoči svoj naslov. Prosilec je dne 19.5.2011 posredoval svoj naslov, tako da mu je organ navedeno študijo posredoval dne 20.5.2011. Pri presoji zahteve za dostop do informacije javnega značaja je organ ugotovil, da je prosilec zahteval vpogled in nato dostop do informacij, s katerimi organ sicer razpolaga, vendar pa bi lahko posamezni podatki iz zahtevane dokumentacije pomenili poslovno skrivnost. V skladu z navedenim je organ dne 20.5.2011 pozval družbo HSE, da se opredeli do zahteve, naj umakne oznako zaupnosti oziroma sporoči pravne podlage, na podlagi katerih te oznake ni dolžan umakniti. Iz dopisa in prilog, ki jih je posredoval HSE dne 30.5.2011 (odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-57/2011/2 z dne 6.4.2011 in fotokopija Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti in osebnih podatkov delavcev v družbi Holding Slovenske elektrarne d.o.o. z dne 3.7.2009) je razvidno, da HSE ni zavezanec po ZDIJZ. HSE v delu, ki se nanaša na zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja o posodobitvi blokov 4 in 5 v TEŠ, ni umaknil stopnje zaupnosti- poslovna skrivnost, ker določanje stopnje zaupnosti dokumentov tako opredeljuje Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti in osebnih podatkov delavcev v družbi Holding Slovenske elektrarne d.o.o., kot tudi sama pogodba z izvajalcem omenjene študije. V 3. členu pravilnika je opredeljeno, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, ki pomenijo načrtovanje in izvajanje razvojnih, raziskovalnih, projektnih, analitskih in proizvodno-tehnično in tehnoloških aktivnostih družbe ter drugi podatki, katerih izdaja vsebine nepooblaščeni osebi bi zaradi narave in značaja bila nasprotna interesom družbe. Glede na navedeno je organ ugotovil, da so zahtevani podatki zavarovani z določili pravilnika družbe, zato je organ vezan na odločitev HSE glede posredovanja informacije javnega značaja o posodobitvi blokov 4 in 5 v TEŠ in zato ne sme posredovati navedene študije. Organ je s spremnim dopisom z dne 20. 5. 2011, št.: 090-28/2011-2 posredoval prosilcu fotokopije študije »IMC Final report: Reserve evaluation of the Velenje mine, Slovenija«, iz katere je HSE umaknil stopnjo poslovne skrivnosti.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 10. 6. 2011 pri organu vložil pritožbo, v kateri je uvodoma povzel odločitev organa v izpodbijani odločbi, nato pa navedel, da meni, da ima javnost, posamezniki ali skupine posameznikov - v danem primeru Civilna iniciativa DavkoPlacevalciSeNeDamo, pravico do dostopa do avtentičnih dokumentov v zvezi s projektom TEŠ 6, ki se financira iz javnih sredstev, to je sredstev firm HSE in TEŠ in posojili ter na koncu še s poroštvi države. Ker je HSE v 100 % lasti države, TEŠ pa v 100 % lasti HSE, je interes javnosti za njuno poslovanje in aktivnosti izreden. To dokazujejo že odprte javne polemike na to temo in podpora javnosti Civilni iniciativi    DavkoPlacevalciSeNeDamo. Prosilec v pritožbi navaja, da se davkoplačevalci ne morejo zadovoljiti s povzetki, ki jih ponujajo v HSE, kajti vsak povzetek je selekcija in interpretacija. Prosilec zaključuje, da je prepričan, da je interes javnosti bistveno nad interesom upravljavcev državnega premoženja, ki se postavljajo nad lastnike - državo in na ta način neupravičeno preprečujejo vpogled javnosti v smotrnost in upravičenost njihovih odločitev.

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 14. 7. 2011, št. 090-28/2011-9, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Pooblaščenec je z dopisom z dne 19. 7. 2011, št. 090-132/2011/2 organ pozval, da mu posreduje dokument, ki je predmet zahteve prosilca. Organ je dne 21. 7. 2011 Pooblaščencu posredoval zahtevan dokument.

Ker organ pritožbe prosilca ni posredoval stranki z nasprotnim interesom, v skladu s 1. odst. 241. čl. ZUP, je v skladu s 4. odst. 246. čl. ZUP to storil Pooblaščenec in z dopisom z dne 22. 7. 2011, št. 090-132/2011/4, družbi HSE, posredoval pritožbo prosilca v morebiten odgovor, da se izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Družba HSE je odgovorila z dopisom z dne 29. 7. 2011.

Pritožba je utemeljena.

1. Pojem informacije javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Prosilec je zahteval dostop do dokumenta, s katerim organ razpolaga, ker, kot je organ pojasnil na ogledu in camera, se mora do teh informacij opredeliti, ko seznanja Vlado RS z investicijo. Gre sicer za investicijo TEŠ, ki je v lasti HSE, država pa kot lastnik HSE spremlja njegovo poslovanje. Glede na navedeno, zahtevani dokument nedvomno sodi v delovno področje organa. Ker organ z zahtevano informacijo tudi razpolaga in se nahaja v materializirani obliki, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.

2. Ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 6. 9. 2011 v pristojnosti pooblaščene osebe pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.

In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijo, ki jo je prosilec zahteval.

Organ je pojasnil, da je zahtevani dokument prejela ministrica osebno s strani osebe HSE in s podpisom zagotovila, da bo varovala poslovno skrivnost. Do teh dokumentov je bil strogo omejen dostop v sobi ministrice.
Organ je sicer od HSE prejel sklep oziroma pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti šele v postopku po ZDIJZ, vendar pa je zahtevan dokument, kot rečeno, po navodilu ministrice varoval kot poslovna skrivnost že od samega začetka, v skladu z zahtevo HSE. Ministrica je sama pozivala HSE, naj umakne stopnjo zaupnosti iz gradiv, vendar so zahtevo zavrnili. Glede na navedeno je organ ocenil, da gre za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. Na vprašanje Pooblaščenca, na kakšni podlagi organ z zahtevano informacijo razpolaga, je organ pojasnil, da gre za investicijo TEŠ v lasti HSE in organ zanjo ni pristojen, zato so vse informacije, ki jih prejema, podane v vednost. Se pa more organ do teh informacij opredeliti, ko seznanja vlado z investicijo. Država kot lastnik HSE spremlja poslovanje preko poročil in skupščin. Na vprašanje Pooblaščenca, kakšna je vloga države v HSE, tudi z vidika sprejemanja odločitev, je organ odgovoril, da odločitve sprejema družba sama, na njih lahko država vpliva preko nadzornikov in preko Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS. Na vprašanje, kdo bo financiral izvedbo TEŠ 6 ali morebitno obnovo blokov 4 in 5, je organ odgovoril, da je finančna izvedba v pristojnosti HSE (dva kredita že ima pri Evropski banki), za manjkajoči del sredstev bodo zaprosili za poroštvo državo. Odločitev še ni znana, to pripravlja Ministrstvo za finance. Za prejšnje kredite je država sprejela sklep, da ne nasprotuje najetju kreditov, ki pa so breme družbe. Okoljske informacije organ posebej ni obravnaval. Glede interesa javnosti je organ povedal, da drugih zahtev za to študijo niso prejeli, je pa res, da je veliko zanimanje za samo investicijo TEŠ 6.

3. Stranski udeleženec v postopku

V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek je torej potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.

Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi družbe HSE, jo je organ pravilno pozval v postopek. Družba HSE je izjavila, da zahtevani dokument za njih predstavlja poslovno skrivnost, kar izhaja tako iz Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti in osebnih podatkov družbe, kakor tudi iz same pogodbe z izvajalcem omenjene študije.

Pooblaščenec je v skladu s 4. odst. 246. čl. ZUP posredoval pritožbo družbi HSE, da se o njej izreče. Ob tem ga je prosil za dodatno obrazložitev zatrjevane izjeme, saj je določen del študije objavljen na svetovnem spletu v obliki povzetka. HSE je v dopisu z dne 29. 7. 2011 navedel, da ni ustanovljen kot pravna oseba javnega prava, ampak pravna oseba zasebnega prava po 473. in 523. členu ZGD-1, da v ničemer ne izvaja oblastne funkcije, niti ni nosilec javnih pooblastil niti izvajalec javne službe, saj na njega na nobeni pravni podlagi ni bilo preneseno izvajanje posameznih javnih funkcij oziroma funkcij, ki so v izvirni pristojnosti države ali lokalnih skupnosti. HSE tudi ne izvaja storitvene dejavnosti v smislu javne službe. Na navedbe prosilca v pritožbi, da ima »pravico do dostopa do avtentičnih dokumentov v zvezi s projektom TEŠ6, ki se financira iz javnih sredstev, to je sredstev firm HSE in TEŠ« je HSE poudaril, da niti HSE niti TEŠ nista neposredna ali posredna uporabnika proračunskih sredstev, temveč sta pravni osebi zasebnega prava, ki opravljata pridobitno dejavnost v skladu z ZGD-1. Iz Odločbe Informacijske pooblaščenke št. 090-57/2011/2 z dne 6.4.2011 je razvidno, da Informacijska pooblaščenka prosilca z zahtevo napotuje na organ (pristojno ministrstvo), ki izpolnjuje pogoje po 1. odstavku ZDIJZ, v kolikor razpolaga z zahtevanimi informacijami v materializirani obliki, navedenimi v tej odločbi. Organ je študijo prejel v seznanitev. Študija ima oznako poslovna skrivnost in je last HSE, kar pomeni, da je organ poslovno skrivnost dolžan varovati. Noben organ po 1. odstavku ZDIJZ ni upravičen brez izrecnega soglasja, razpolagati s podatki in informacijami, ki so poslovna skrivnost gospodarske družbe zasebnega prava, gre namreč za izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. S tem ko je HSE študije, ki so njegova last in poslovna skrivnost, posredoval organu, niso postale informacije javnega značaja. HSE ni nikoli soglašal niti ne soglaša z razpolaganjem podatkov in informacij v študijah, ne glede na to, da jih organ poseduje v materializirani obliki. Prosilcu je bil omogočen javni vpogled v študijo o zalogah in kurilnosti premoga, ki jo je izdelala družba IMC Metal, brez možnosti fotokopiranja. V tem primeru je šlo za posamičen in  izjemen primer, v skladu s poslovodno odločitvijo HSE. Fotokopiranje je bilo onemogočeno, ker je dokument last HSE in poslovna skrivnost, varovan tudi z avtorsko pravico, nikakor pa ne gre za obveze po 2. odstavku 25. člena ZDIJZ ali kateremkoli drugem členu ZDIJZ, saj niti HSE niti Termoelektrarna Šoštanj d.o.o. (TEŠ) nista zavezanca po tem zakonu. Določen del informacij iz študije je objavljen na svetovnem spletu v obliki povzetka. HSE je glede tega pojasnil, da podatki in informacije, ki so na ta način objavljeni in so del študije, so verodostojni in so javno dostopni na svetovnem spletu v obliki povzetkov. Avtorske pravice na študijah in razpolaganje z njimi v tej zvezi so pogodbeno urejene. Študija je na razpolago v obsegu in v obliki, za katero sta se pogodbeno dogovorila avtor študije in HSE (predmetna pogodba nosi oznako poslovna skrivnost), ob upoštevanju velikega javnega zanimanja za tovrstne podatke in informacije. Študiji, iz katerih so bili podatki in informacije povzeti in strnjeni v obliki javno dostopnih dokumentov, oznaka in pomen poslovne skrivnosti nista prenehala. ZGD-1 v 39. in 40. členu ureja pojem in varstvo poslovne skrivnosti. Omejitev v zvezi z obsegom poslovne skrivnosti izrecno ne določa, razen za primer, da se za poslovno skrivnost ne morejo šteti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. S pisnim sklepom HSE torej sam določi, kaj šteje za poslovno skrivnost (npr. podatki o zaposlenih, o osebnih dohodkih, poslovnih partnerjih, licencah, načinu poslovanja, investicijskih načrtih, razvojnih fazah podjetja, tehnološko razvojnih študijah in podobno) in komu je poslovna skrivnost dostopna. Po ZGD-1 mora HSE s sklepom določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost. Podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedeli ali bi glede na naravo podatka morale vedeti, da so podatki poslovna skrivnost in s takimi podatki niso upravičene razpolagati brez soglasja družbe. Študije imajo naravo poslovne skrivnosti po ZGD-1 in HSE prosilcu vanje ne dovoli vpogleda. Podatki in informacije, ki jih prosilec zahteva in niso poslovna skrivnost, so na voljo vsem uporabnikom svetovnega spleta na spletni strani www.te- sostanj.si/default.asp?id=101.
 
4. Izjema po 2. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj izjeme iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.  Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavljajo zatrjevano izjemo.

Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, se je HSE kot stranski udeleženec, skliceval na določbo o varovanju poslovne skrivnosti v skladu s 1. odst. 39. čl. ZGD, saj je od organa izrecno zahteval, da ga obravnava kot poslovno skrivnost. Pooblaščenec je glede na navedeno presojal, ali so pri zahtevanem dokumentu dejansko izpolnjene vse zahteve, ki jih določa zakon pri subjektivnem kriteriju pri izjemi poslovne skrivnosti, kar zatrjuje tudi organ  v izpodbijani odločbi in stranski udeleženec.

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Tem zahtevam pa lahko dodamo še tretjo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kršitev poslovne skrivnosti so samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (več: komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga, dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, redaktor prof. dr. Marijan Kocbek, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, 2002, str. 195-196). Navedeni sklep pa mora vsebovati tudi podatke o tem, na kakšen način naj bi družba poslovno skrivnost varovala, kar zaradi določnosti in jasnosti zahteva ZGD-1 v 1. odst. 40. čl. Z načinom varovanja je zlasti mišljeno, da sklep ne le, da določa podatke, ki so poslovna skrivnost, temveč da določa, kdo in kako hrani zaupne podatke ter kdo odloča o tem, kdaj in kako se zaupni podatki sporočajo drugim osebam.

Pooblaščenec je z dopisom z dne 7. 9. 2011, št.. 090-132/2011/9, družbo HSE pozval, da predloži dokumente, s katerimi se je ministrica zavezala k varovanju poslovne skrivnosti. Istega dne je organ na podlagi ogleda in camera Pooblaščencu posredoval izjave o varovanju poslovne skrivnosti, ki pa se je sicer nanašala na varovanje študije, ki jo je pripravil PWC. V odgovoru z dne 16. 9. 2011 je HSE ponovno poudaril, da zahtevana dokumentacija predstavlja poslovno skrivnost in dodal, da je stalna praksa HSE, da tovrstni podatki in informacije brez izjeme veljajo za poslovno skrivnost, ne glede na to, ali nosijo navedeno oznako ali ne. V 5. točki 4. odstavka 5. člena Pravilnika je namreč določeno, da se za poslovno skrivnost še posebej štejejo vsi zapisi v kakršni koli obliki, ki se nanašajo na investicije, investicijske elaborate, analize in projektne rešitve, skice in obratovalno dokumentacijo, kamor predmetna študija nedvomno sodi. Opustitev oznake poslovna skrivnost v tem konkretnem primeru gre pripisati dejstvu, da je dokument pripravil zunanji izvajalec, ki pa z njihovim Pravilnikom ni bil seznanjen. Z zunanjimi izvajalci se namreč dogovarjajo izključno na pogodbeni ravni in na ta način urejajo tudi varovanje poslovne skrivnosti. Posledično dokument, kot ugotavlja Pooblaščenec, res ne nosi oznake »POSLOVNA SKRIVNOST«, ki jo sicer ima vsak interno pripravljen dokument takšne ali podobne narave. Opozarjajo še, da HSE ni zavezanec po ZDIJZ, ker ni organ po definiciji ZDIJZ. S tem, ko je HSE študije izdelane v okviru projekta TEŠ 6, ki so poslovna skrivnost, posredoval organu, niso postale informacije javnega značaja. HSE se je v postopku po ZDIJZ opredelil le do svojih poslovnih skrivnosti in ponovno opozoril na njihovo varstvo. Ne HSE ne TEŠ pa nikoli nista soglašala niti ne soglašata z razpolaganjem podatkov in informacij v predmetni študiji, ne glede na to, da jih organ poseduje v materializirani obliki. Študija, kljub navedbi Pooblaščenca, da naj bi bila brez ustrezne oznake, nikoli ni pridobila narave informacij javnega značaja. Organu je bil ob predložitvi študije 22. 4. 2011 poslan dopis, v katerem je bilo natančno opredeljeno dovoljeno ravnanje v zvezi s študijo, saj ga je prosil, da študiji umaknejo naravo poslovne skrivnosti. Ministrica je sicer res podpisala izjavo o varovanju poslovne skrivnosti, kot zatrjuje, a ne glede predmetne študije, temveč študije, ki jo je pripravil PWC. O naravi poslovne skrivnosti Evonikove študije pa je bila, kot že omenjeno, korektno obveščena v dopisu, katerega priloga je bila tudi predmetna študija. V tej zvezi HSE opozarja, da je bil organ glede varovanja poslovne skrivnosti ustrezno seznanjen z dopisom z dne 22. 4. 2011 in izjavo direktorja TEŠ, istega datuma.

Glede na navedeno je Pooblaščenec pri presoji dokumenta, ki je predmet zahteve, ugotovil, da vsebinsko ustreza opredelitvi poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, saj je stranski udeleženec HSE organ izrecno obvestil o naravi poslovne skrivnosti, kljub temu, da dokument kot tak ne nosi oznake poslovna skrivnost. Pri varovanju poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju je namreč bistveno, da poslovni subjekt ob predložitvi dokumenta nedvoumno seznani nasprotno stran o njegovi naravi, kar je v slednjem primeru HSE storil z dopisom z dne 22. 4. 2011.

Pooblaščenec je na podlagi navedenega presodil, da so v celoti izpolnjeni vsi kriteriji za določitev poslovne skrivnosti po 1. odst. 39. čl. ZGD, kar pomeni, da se v danem primeru ni mogoče spuščati v presojo o sami pomembnosti tako označenih podatkov, niti ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. To pomeni, da ni mogoče ugotavljati oz. družbi ni potrebno dokazovati, da bi z razkritjem podatkov družbi nastala natančno določena in obrazložena škoda v smislu konkurenčne prednosti. ZGD je namreč v prvem odst. 39. čl. omogočil družbi, da le ta sama, s svojim aktom in s svojo voljo, kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost. Dostop do tako označenih podatkov je s tem onemogočen. Omejitve so sicer določene v tretjem odstavku 39. čl. ZGD, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev, vendar Pooblaščenec ugotavlja, da le te neposredno niso podane.

5. Test interesa javnosti

Ne glede na gornje ugotovitve, da je dokument označen kot poslovna skrivnost po subjektivnem kriteriju, kar pomeni, da je podana izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pa Pooblaščenec meni, da gre v danem primeru za dokument, ki je v neposredni povezavi z izgradnjo TEŠ 6. Gre za investicijo TEŠ v lasti HSE. HSE pa je v lasti države, zato se ni mogoče izogniti dejstvu, da gre za investicijo, s katero je država nedvomno povezana, zato je participacija javnosti nujno potrebna.

Test interesa javnosti je urejen v 2. odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, četudi predstavlja izjemo do prostega dostopa (v konkretnem primeru poslovna skrivnost iz 2. točke, prvega odst. 6. člena ZDIJZ), če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Omenjeni test interesa javnosti sicer bistveno relativizira v zakonu določene izjeme in omogoča širšo dostopnost do informacij javnega značaja ter s tem bistveno večjo odprtost javnega sektorja, vendar ga je potrebno uporabljati z veliko mero previdnosti in znanja, saj test interesa javnosti namesto dosedanjih absolutnih izjem od dostopa do informacij javnega značaja zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, s katerim mora organ (uradna oseba, Pooblaščenec kot pritožbeni organ, upravno sodišče) pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – v konkretnem primeru poslovno skrivnostjo. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je potrebno tehtno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije, torej konkretno z razkritjem poslovne skrivnosti.

Pooblaščenec meni, da gre v obravnavanem primeru za investicijo, ki je tako z vidika višine same investicije, kakor tudi z vidika okoljskih in klimatskih pomislekov, deležna široke razprave tako strokovne kot tudi nestrokovne javnosti, ki je pogosto preko medijev ali kako drugače, aktivno vključena v vse postopke ravnanja  države. Pojavljajo se razna stališča, mnenja, katerih kredibilnost je po naravi stvari različna. Zato je vsekakor potrebno, da je postopek obremenitve premoženja države transparenten, pregleden, saj šele slednje pripelje do zaupanja v gospodarno ravnanje z državnim premoženjem. Vendar ob tem obstajajo tudi določene zakonske in hkrati legitimne omejitve, med katere nedvomno sodi tudi varovanje poslovne skrivnosti. Test interesa javnosti v svojem bistvu pomeni test tehtanja. Pri uporabi tega testa je potrebno odločiti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z zapiranjem informacije, pri tem pa se je vendarle potrebno zavedati, da je test javnega interesa izjema izjem, ki se mora uporabljati premišljeno in le takrat, kadar se z njegovo pomočjo odkrivajo dejstva, ki pripomorejo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost. Ta test namreč odpira širok manevrski prostor za razkrivanje informacij, ki bi sicer, glede na zakonsko določene izjeme, morale ostati zaprte. Zato je potrebno razlikovati med informacijami, katerih razkritje je v interesu javnosti ter informacijami, ki so za javnost zgolj zanimive. Javni interes za razkritje je tako močan vedno, ko gre za situacije, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost, odločitve, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Nekaj, kar je v javnem interesu, je nedvomno tisto, kar služi interesom javnosti. Med najpomembnejšimi koristmi za javnost zaradi odprtosti informacij javnega značaja je tako nedvomno razumevanje vsebin in možnost javne razprave, saj preglednost informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Pomembna korist pa je tudi zagotavljanje preglednosti dela organov in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev, saj preglednost prispeva k bolj premišljenim odločitvam in s tem k dvigu kakovosti dela. Odprtost informacij javnega značaja je pomembna tudi z vidika razumevanja posledic odločitev javnega sektorja, saj državljani le na ta način lahko razumejo posledice odločitev javnih organov in izrazijo pomisleke glede takih odločitev. Pri izvajanju testa javnega interesa je potrebno upoštevati situacije, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, obenem pa tudi situacije, ki sprožajo javno razpravo.

Tudi v konkretnem primeru se že nekaj let razpravlja o izgradnji bloka TEŠ 6, tako na političnem področju kakor tudi v strokovni in laični javnosti. Razprava je usmerjena v samo potrebo te investicije v povezavi z obstoječo infrastrukturo in njeno obnovo, kar je vsebina zahtevane informacije, kakor tudi na sam vidik okoljskih in klimatskih vplivov. Za dokončanje projekta je v pripravi zakon o poroštvu države za TEŠ 6, ki naj bi po poročanju medijev (Delo, 26.9.2011, Poslanci bi poroštvo države za TEŠ 6 - http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/poslanci-bi-porostvo-drzave-za-tes-6.html), vseboval določbo, da bi država  poravnala obveznosti iz najetega posojila 440 milijonov evrov, če tega TEŠ ne bi zmogla. Dne 28. 9. 2011 so poslanci v Državnem zboru ocenili, da je predlog zakona o državnih poroštvih za posojila za TEŠ 6, v višini 440 milijonov evrov primeren za nadaljnjo obravnavo. Na svetovnem spletu je bilo v zvezi s tem zaznati veliko člankov, ki so sprožili komentarje in razprave: http://www.sostanj.info/clanek.php?pid=101 - TEŠ: blok 6 ali posodobitev blokov 4 in 5 objavljen v Delu dne 11. 2. 2011, kjer avtor začne članek prav z besedami, da se v dnevnem časopisju pojavljajo dileme  postavitev bloka 6 ali posodobitev blokov 4 in 5. V Časniku, Spletni magazin z mero, je v članku z dne 22. 11.2010, z naslovom Kompromis o TEŠ (http://www.casnik.si/index.php/2010/11/22/kompromis-o-tes/) navedeno, da se je zgodba o gradnji TEŠ 6, kot je sicer bilo pričakovati, zaradi mnogotere spornosti projekta, če se milo izrazimo, močno zapletla. Če omenimo še nekaj člankov: TEŠ 6 ni potreben, obnovimo raje bloka 4 in 5, objavljeno na MMC RTV SLO dne 27. 12. 2010, Jože P. Damijan, Stroški TEŠ 6 že do konca leta višji od uradne ocene obnove blokov 4 in 5, objavljeno v Dnevniku, 2.8.2011, avtor Primož Cirman itd. Pojavila so se tudi vprašanja o konfliktu interesov podjetja Evonik, ki je pripravilo študijo, ki je predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja (objavljeno dne  10. 3. 2011 na spletni strani:
http://nepremicnine.si21.com/Novice_iz_sveta_nepremicnin/Studijo_o_obnovi_starih_blokov_izdelal_svetovalec_TES_pri_projektu_blok_6.html). Zadevo je pod drobnogled vzela tudi Protikorupcijska komisija, zaradi morebitnega nezakonitega lobiranja ali nespoštovanja zakonodaje v primeru sprejemanja zakona o državnem poroštvu za gradnjo šestega bloka termoelektrarne v Šoštanju
(http://www.delo.si/gospodarstvo/makromonitor/protikorupcijska-komisija-nad-zakon-o-tes-6.html in
http://www.kpk-rs.si/sl/komisija/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/09/2011/sporocilo-za-javnostodprt-postopek-glede-lobiranja-v-povezavi-s-tes-6
). Oglasili so se tudi okoljevarstveniki, ki so opozarjali na pregledno razpravo o energetskem razvoju v smislu dostopnosti do vseh podpornih študij in modelov za pripravo scenarijev energetskega razvoja. Pri tem so pozvali organ, da naj za javno razpravo nameni dovolj časa (http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/okoljevarstveniki-proti-tes6.html -  z dne 9.3.2011 in 
http://www.delo.si/gospodarstvo/okoljevarstveniki-tes6-je-okoljsko-nesprejemljiv.html z dne 30. 11.2010).
Vse navedeno nedvomno kaže na to, da je v obravnavanem primeru šlo in še vedno gre za vsesplošno in široko zasnovano javno polemiko, kar je vsekakor v podporo oceni Pooblaščenca, da javni interes prevlada nad interesom varovanja poslovne skrivnosti zasebnopravnega subjekta.
Stranski udeleženec HSE je sicer večkrat poudaril, da sami niso zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, česar Pooblaščenec ne oporeka, vendar v konkretnem primeru ni mogoče mimo dejstva, da je država kot lastnik navedene gospodarske družbe v obravnavani zadevi povezana z njihovo investicijo. Dokument, ki je predmet presoje in s katerim razpolaga organ, ki je zavezanec po ZDIJZ, je neposredno povezan s to investicijo HSE. Energetski in okoljski projekti posamezne države so izrednega pomena ne samo za ljudi, ki v njej živijo, temveč globalno za cel svet. Zato ne preseneča, da je vse več denarja oziroma posojil, na svetovni ravni usmerjenega v to področje. Tudi Slovenija je od Evropske investicijske banke dobila posojila, ki so bila v večji meri namenjena prav izgradnji bloka TEŠ 6. Ker izgradnja TEŠ 6 terja veliko finančno konstrukcijo, pa izvedba projekta potrebujejo tudi poroštvo države. Glede na navedeno nikakor ni mogoče sprejeti stališča, da je zahtevana informacija povezana izključno z družbo HSE in njenimi projekti, ampak je vloga države bistveno bolj poudarjena in tudi vključena, kot to velja za klasični gospodarski zasebno pravni subjekt.

Zahtevana informacija je nedvomno v neposredni povezavi z investicijo, kjer je država vključena tako glede finančne izvedbe, kakor tudi z vidika energetske učinkovitosti in okoljskimi standardi, ki bi morale biti v dobrobit vseh državljanov. Slednji vidik je pri presoji testa interesa javnosti bistven, saj se je javna razprava v glavnem odvijala prav v zvezi s problematiko finančne obremenjenosti javnih sredstev in okoljske sprejemljivosti emisij, ki bodo vplivale na zdravje in kvaliteto življenja ljudi. Na spletni strani HSE je sicer dostopen izvleček iz omenjene študije, vendar je Pooblaščenec ocenil, da je javni interes izkazan za celotno zahtevano informacijo, ki šele kot celota prikaže resnično dejansko stanje. Stranski udeleženec zato v konkretnem primeru ne more pričakovati takšne stopnje varovanja poslovne skrivnosti kot v primeru poslov, kjer javni interes ni izkazan v takšnem obsegu. Študija, ki je predmet presoje, je, kot izhaja iz prosto dostopnih informacij, usmerjana v vprašanje možnosti obnove blokov 4 in 5. Njen rezultat pa se odraža tudi v sami odločitvi gradnje TEŠ 6. Tako je nedvomno legitimen del te razprave tudi zahteva za dostop do celotne študije, ki razjasnjuje zlasti strokovno tehnična vprašanja, hkrati pa prikaže tudi celostni vidik strokovnjakov, ki so študijo izdelali, do energetske in okoljske problematike v Republiki Sloveniji. Šele na podlagi dostopa do celotne študije, se bo javnost lahko seznanila s celovito informacijo. Preglednost informacije pa povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Na ta način se izognemo temu, da bi se iz vsebine izpostavile tiste rešitve, ki bi bile v korist zasebnih interesov, hkrati pa bi se na ta način prekrile informacije, ki so v škodo javnega interesa. Pri tem pa zagotovo ni zanemarljivo, da je zahtevana informacija povezana z vplivi na okolje in zdravje ljudi, zaradi česar je interes za razkritje zahtevane informacije še močnejši. Okoljske informacije, kamor sodi tudi podatek o emisijah, so namreč v skladu z Aarhuško konvencijo in Direktivo 2003/4/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o dostopu do informacij o okolju podvržene še večji preglednosti.

Pooblaščenec zato poudarja, da je interes javnosti zagotovo podan za razkritje celotne študije, saj šele kot celota poda celostni pogled nad obravnavano zadevo in je na ta način tudi omogočen nadzor javnosti. Transparentnost teh podatkov po mnenju Pooblaščenca pripomore zlasti k večji odgovornosti države do državljanov Slovenije in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, kakor tudi z vidika odnosa države do zagotovitve varnega in zdravega okolja vsem državljanom. Problematika s tega področja se tako ne dotika le prosilca, pač pa širše javnosti, vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so interesno, poklicno, poslovno ali kakorkoli drugače povezani z obravnavano problematiko.

Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je v tem konkretnem primeru dostop javnosti do informacij, opredeljenih v izreku, dopusten in interes javnosti izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v poslovno skrivnost družbe HSE.

6. Avtorsko delo

Nadalje se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali študija predstavlja avtorsko delo, kar je zatrjeval stranski udeleženec.

Pooblaščenec poudarja, da je Študijo o revitalizaciji in izvedljivosti podaljšanja življenjske dobe za bloka 4 in 5 v TEŠ že opredelil kot prosto dostopno informacijo javnega značaja, saj je s testom interesa javnosti presegel izjemo poslovne skrivnosti. Prosilec ima tako vanje vsekakor pravico vpogleda, kar v konkretni zadevi tudi zahteva. V tej točki je Pooblaščenec le še preučil, ali so zahtevane informacije skladno z 2. odst. 25. člena ZDIJZ zares zavarovane z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, kar bi pomenilo, da so prosilcu na voljo le na vpogled in ne v katerikoli drugi obliki. 2. odst. 25. čl. ZDIJZ namreč določa da, če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled.

Pooblaščenec je študijo, ki jo je izdelalo podjetje EVONIK, preučil z vidika pravnega standarda "avtorskega dela", opredeljenega v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem (M. Trampuž, B. Oman, A. Zupančič, GV, v nadaljevanju Komentar ZASP). Avtorsko delo je definirano v 5. členu Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (UL RS, št. 94/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZASP-UPB1). Komentar ZASP na straneh str. 28 do 44 pojasnjuje, da je bistvo avtorskega dela ustvarjalnost, da je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev. Bernska Univerzalna konvencija (UL SFRJ MP 14/75, 4/86; RS 24/92) definira avtorska dela kot književna, znanstvena in umetniška dela (1. člen). Avtorsko delo je stvaritev, ki je izražena. Domača in tuja zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija so izoblikovale vrsto meril oziroma predpostavk za opredelitev avtorskega dela. Te predpostavke so: stvaritev, področja ustvarjalnosti, duhovnost, individualnost in izraz.
1. Stvaritev – je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja.
2. Področja ustvarjalnosti – avtorsko delo mora pripadati kategorijam znanosti, književnosti ali umetnosti. Mnenje doktrine je, da je treba pojme znanost, književnost in umetnost razlagati čim širše.
3. Duhovnost – avtorsko delo je delo človekovega duha, gre za duhovno stvaritev. V delu mora odsevati človeški duh, z njim se izražajo misli, občutki, čustva in podobno. Hkrati duhovnost avtorskega dela opozarja, da gre pri avtorskem delu za t.i. imaterialno dobrino, netelesni proizvod. Duhovna stvaritev z izrazom na ustreznih materialnih ali nematerialnih nosilcih (medijih), ki omogočajo čutno zaznavo (beseda, zvok, črta, barva…), postane objektivni duh, je izražena in obstaja po sebi, vendar ne za sebe, temveč da jo sprejme drugi duh za čutno zaznavo oziroma duhovno doživetje po drugih osebah.
4. Individualnost – človeško ustvarjanje je po naravi stvari osebno, izvirno in individualno. Individualno prihaja od avtorja, kaže in presoja pa se na samem delu. Nujno se kaže v samem delu: rezultat, stvaritev ima individualne poteze, kar v vsakdanji govorici označujemo kot svojevrstno, inovativno, samosvoje. Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške, znanstvene in kulturne dediščine, ki je v obči lasti. Gre za individualne poteze dela, za tkivo dela (das Gewebe des Werkes) kot izvirnega prepleta njegovih vsebinskih in/ali oblikovnih potez. Individualnosti kot relativnega pojma ni mogoče v celoti izenačiti s pojmom izvirnosti, saj prave in resnične izvirnosti v razmerah sodobnega ustvarjanja ne more biti. Pri avtorskem delu se ne ugotavlja objektivna novost, temveč individualnost, ki je posledica ustvarjalnega podviga avtorja. Če avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo, za subjektivno novost. V zvezi z individualnostjo se zahteva tudi, da je na določeni ustvarjalni ravni, podana mora biti določena količina individualnosti. Gre za kvantitativni vidik, od najvišje ravni ustvarjalnosti pa do določene najnižje ravni, ko ima delo še vsaj toliko izvirnih potez, da ga še lahko uvrstimo med avtorska dela.
5. Izraženost – avtorsko delo mora biti v zunanjem svetu na kakršen koli način izraženo, manifestirano.

Pooblaščenec je podrobno preučil vsebino študije in ugotovil, da slednja nedvomno izpolnjuje predpostavke za avtorsko delo (stvaritev, področje ustvarjalnosti, izraznost, individualnost). Pri tem Pooblaščenec poudarja, da je za sam obstoj avtorskega dela bistveno, da delo kot tako ustreza kriterijem, kot jih določa ZASP, kar pomeni, da varovanje avtorskega dela ni in ne more biti varovano samo ob aktivnem ravnanju avtorja torej takrat, ko se obstoj avtorskega dela zatrjuje, temveč vselej, ko se ne glede na zatrjevanje ugotovi, da delo izpolnjuje predpostavke za avtorsko delo. K ugotavljanju, ali gre v obravnavanem primeru za avtorsko delo, je Pooblaščenec zavezan po uradni dolžnosti.

Pooblaščenec se strinja s stranskim udeležencem, da je v študijo vloženo strokovno znanje in know-how, po čemer je izdelovalec študije prepoznan in strokovno priznan. Študija tako zajema strokovno oceno oziroma analizo trenutnega stanja bloka 4 in 5, ter nadalje strokovne odločitve o možnosti obnove in podaljšanja življenjske dobe trajanja omenjenih blokov. Takšna ocena terja posebno strokovno znanje za specifično tehnično področje, kar pomeni, da je plod znanja, izkušenj in individualnega dela. Vsebina študije ni povzeta iz nobenega prosto dostopnega javnega vira, niti ne gre za metode, ki so dostopne oz. povzete iz kakšne literature. Gre torej za izvirno stvaritev, ki se odraža v navedeni študiji.
Zgoraj navedene ugotovitve Pooblaščenca potrjuje tudi dejstvo, da ZASP v kategoriji pisanih del (2. točka drugega odstavka 5. člena ZASP) izrecno našteva tudi študije. Pooblaščenec pa je preučil tudi Komentar ZASP glede kategorije, ki bi ji zatrjevano avtorsko delo najverjetneje lahko pripadalo. Komentar ZASP navedeno kategorijo opredeljuje z naslednjim: Pisana dela so vse literarne oblike (npr. romani, novele, pesmi), članki (npr. znanstveni, časopisni), priročniki (npr. razna navodila), znanstvene disertacije in druge študije (npr. znanstvenoraziskovalne naloge, raziskave trga,..) ter računalniški programi. Predmet varstva pri pisanih delih je oblikovanje in vodenje misli, ustvarjalni izbor, razporeditev, uskladitev in razdelitev gradiva in sploh vsebina dela, razen če gre za splošne ideje, načela in odkritja. Pod pogojem individualne duhovne stvaritve je sodna praksa varstvo primeroma priznala: (1) etnološki študiji, opravljeni po znanstveni metodi na terenu, (2) znanstveni pripravi z zbiranjem in analizo podatkov za članek, (3) privatnim tehničnim normam, (4) odvetniškemu pripravljalnemu spisu, (5) reklamnim prospektom, (6) osebnim pismom, (7) osebnim dnevnikom.

Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da gre pri študiji za avtorsko delo, zaradi česar lahko organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijami izključno tako, da mu jo da na vpogled.

Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v Študijo o revitalizaciji in izvedljivosti podaljšanja življenjske dobe za bloka 4 in 5 v TEŠ.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                          
Svetovalka Pooblaščenca


Informacijski Pooblaščenec:
mag. Andrej Tomšič,
namestnik pooblaščenke