Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.06.2020
Naslov: prosilec - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Številka: 090-96/2020
Kategorija: Varstvo nadzornega postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilka je želela dostop do vseh ponudb za dobavo ventilatorjev, ki so bile naslovljene na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Organ je dostop zavrnil s sklicevanjem na drugi odstavek 5.a člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne predstavlja »nadzornega organa, specializiranega za finančni nadzor«, zato pojasnila organa, da je Računsko sodišče izdalo sklep o izvedbi revizije in da ga je Računsko sodišče zaprosilo za predložitev dokumentov in pojasnil za potrebe izvedbe revizije, po mnenju IP niso zadostna podlaga za omejitev dostopa do zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. IP je pritožbi prosilke ugodil, odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Organ bo moral v ponovljenem postopku popolno ugotoviti dejstva, ki so pomembna za presojo obstoja izjeme nadzornega postopka, zlasti pri tem upoštevati dejstvo, da je le Računsko sodišče tisto, ki se je v obravnavanem primeru pristojno opredeliti do predmetne izjeme.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-96/2020/2

Datum: 26. 6. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilka), z dne 2. 6. 2020, zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-29/2020/3 z dne 27. 5. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 2. 6. 2020 se ugodi. Odločba Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 090-29/2020/3 z dne 27. 5. 2020, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilke odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je 11. 5. 2020 na organ naslovila zahtevo za posredovanje vseh ponudb za dobavo ventilatorjev, ki so bile naslovljene na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

 

Organ je z odločbo, št. 090-29/2020/3 z dne 27. 5. 2020, zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na izjemo po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ (varstvo nadzornega postopka). Organ je navedel, da zahtevane informacije izhajajo iz delovnega področja organa, saj jih je pridobil v zvezi z izvedbo postopkov nabave zaščitne in medicinske opreme zaradi epidemije COVID-19, da se obenem nahajajo v materializirani obliki in organ z njimi brez dvoma razpolaga. Dodal je, da je po vpogledu v spisovno dokumentacijo ugotovil, da so predmet zahteve dokumenti, ki so bili pridobljeni zaradi nadzornega postopka, ki ga vodi Računsko sodišče na podlagi Sklepa o uvedbi revizije, št 320-8/2020/2 z dne 4. 5. 2020. Skladno z drugim odstavkom 5.a člena ZDUZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi Banka Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga

vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če je nadzorni postopek še v teku. Glede na prakso IP (odločba, št. 090-5/2017/11 z dne 2. 3. 2017) Računsko sodišče predstavlja »drug nadzorni organ, pristojen za finančni nadzor« v smislu drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Kot je razvidno iz Sklepa o uvedbi revizije, št. 320-8/2020/2 z dne 4. 5. 2020, bo izvajanje revizije trajalo predvidoma tri mesece. Poleg tega je organ 15. 5. 2020 prejel tudi poziv Računskega sodišča za predložitev vseh ponudb za dobavo zaščitne in medicinske opreme. Glede na navedeno je organ ugotovil, da je nadzorni postopek še v teku in zahtevo v celoti zavrnil.

 

Prosilka se je 2. 6. 2020 zoper odločbo organa, št. 090-29/2020/3 z dne 27. 5. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), pritožila in navedla, da je izpodbijana odločba v nasprotju s prevladujočo prakso IP (odločba, št. 090-76/2020/3) in tudi Upravnega sodišča RS (sodba II U 36/2018-23). Za utemeljitev izjeme po 5.a členu ZDIJZ morata biti izpolnjena dva kumulativna pogoja, pri čemer je v obstoječem postopku mogoče ugotoviti, da organ ne predstavlja »nadzornega organa, specializiranega za finančni nadzor« in da dokumenti pri organu niso bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi finančnega postopka. Nasprotno, dokumentacija je bila povod za sprožitev postopka Računskega sodišča. Organ, vsaj po prosilkinem vedenju, tudi (še) ni bančni regulator, (še) ni pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev in (še) ni pristojen za zavarovalniški nadzor. Prosilka je bila mnenja, da organ zato ne bi smel uveljavljati izjeme po 5.a členu ZDIJZ.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-29/2020/5 z dne 16. 6. 2020, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali gre pri zahtevani dokumentaciji za prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ je zahtevo prosilke namreč zavrnil iz razloga varstva nadzornega postopka po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi Banka Slovenije, organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor, ali drug nadzorni organ, specializiran za finančni nadzor, če je nadzorni postopek še v teku. Ko je postopek nadzora zaključen, organ lahko zavrne dostop ali njeno ponovno uporabo tudi, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek.

 

  1. Odločitev IP in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje

 

Določba drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ je bila v zakon dodana z novelo ZDIJZ-E (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Uradni list RS, št. 102/2015) z namenom varstva nadzornih postopkov, ki jih vodijo slovenski regulatorji s finančnega področja. Zakonodajalec je pri spremembi ZDIJZ-E[1] izhajal predvsem iz dejstva, da varovanje teh podatkov sistemsko ni bilo urejeno tako, da bi se lahko preprečil vsesplošen pristop do njih ali celo njihova zloraba. Ker gre pri navedenih postopkih za zaupne informacije, katerih razkritje bi lahko ogrožalo učinkovito izvajanje samega nadzora, se je zato odločil za posebno varstvo teh nadzornih postopkov v 5.a členu ZDIJZ. Iz namena navedene določbe tako izhaja, da se izjema uporablja le v primeru finančnih regulatorjev, ki so tako v Sloveniji, kot tudi v pravnih redih drugih držav v Evropi le trije. Tudi po stališču Upravnega sodišča RS je izjemo iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ mogoče uporabiti le za tiste nadzorne postopke, ki se opravljajo v okviru oblastnih, javnopravnih nalog na področju finančnega nadzora (tako sodba II U 36/2018-23).

 

Ni dvoma, da morata biti za obstoj izjeme po drugem odstavku 5.a člena ZDIJZ hkrati izpolnjena dva pogoja: (1) podatek mora biti pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi organ, specializiran za finančni nadzor, in (2) nadzorni postopek mora biti še v teku, (oz. če je zaključen, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek).

 

V obravnavani zadevi ni dvoma, da so predmet zahteve dokumenti, ki jih je organ pridobil v okviru postopka nabave zaščitne in medicinske opreme zaradi epidemije COVID-19. Prav tako ni dvoma, da organ ne predstavlja »nadzornega organa, specializiranega za finančni nadzor«. Zato s pojasnili organa, da je Računsko sodišče izdalo sklep o izvedbi revizije, št. 320-8/2020/2 z dne 4. 5. 2020, in da ga je Računsko sodišče 15. 5. 2020 z dopisom, št. 420-8/2020/15, zaprosilo za predložitev dokumentov in pojasnil za potrebe izvedbe revizije, po mnenju IP ni zadostno izkazana podlaga za omejitev dostopa do zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Iz posredovanih dokumentov (tj. iz zaprosila za predložitev dokumentov in pojasnil) ni mogoče ugotoviti, da bi organ pri Računskem sodišču preveril, kateri konkretni postopki nadzora v zvezi z zahtevanimi podatki sploh tečejo in da so vsi zahtevani dokumenti (konkretno ponudbe za dobavo ventilatorjev) resnično predmet konkretnega revizijskega postopka pred Računskim sodiščem. Prav tako ni moč zgolj na podlagi sklepa o uvedbi revizije nesporno ugotoviti, da je revizijski postopek (še) v teku ter ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov lahko nastala škoda.

 

IP je tako ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje. Pritožba prosilke je tako utemeljena, zato je IP izpodbijano odločbo, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, saj organ v ugotovitvenem postopku ni presojal zahtevanih dokumentov z vidika informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov ter se tako ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

 

  1. Navodila organu za odločanje v ponovljenem postopku

 

Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja (najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve) izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

 

Organ bo moral v ponovljenem postopku najprej popolno ugotoviti dejstva, ki so glede na zgornjo obrazložitev pomembna za presojo obstoja izjeme nadzornega postopka, zlasti pri tem upoštevati dejstvo, da je le Računsko sodišče tisto, ki se je v obravnavanem primeru pristojno opredeliti do predmetne izjeme. Če ga bo takšen postopek pripeljal do ugotovitve, da v obravnavanem primeru ne more zavrniti zahteve na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, upoštevaje predhodne navedbe IP, bo moral v nadaljevanju presojati, ali obstaja katera druga izjema od prostega dostopa po ZDIJZ. V primeru morebitnega obstoja druge izjeme bo moral organ nadalje presojati, ali je mogoče glede presojanih dokumentov uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 9/18 in 14/20) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet zahteve, in navedbe, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek, posameznika ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilka upravičena. Ker postane pravnomočen oz. dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

 

IP je zaključil, da je pritožba prosilke utemeljena, zato je pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje (1. točka izreka te odločbe). Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena ZUT (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 


[1] Predlog zakona dostopen na https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/ca20e005c795dd42136275ae631c1a498958f87baa9566d6ab59d0eb2c5c28b5.