Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 12.04.2017
Naslov: Prosilec - Mestna občina Novo mesto
Številka: 090-79/2017
Kategorija: Avtorsko delo, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval celotno dokumentacijo PZI in PGD za prenovo in ureditev mestnega jedra in kopijo vseh pridobljenih soglasij in dovoljenj za izvedbo tega projekta. Organ je zahtevo delno zavrnil, saj dokumentacija predstavlja avtorsko delo, hkrati pa ne gre za uradno besedilo, saj dokumentacija ni sestavni del upravne odločbe. IP je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponovno odločanje, saj se organ ni opredelil do vprašanja, kdo je imetnik pravic iz ZASP in posledično do novosti, ki jih je na tem področju uvedla novela ZDIJZ-E. Veljavna določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki je bila spremenjena z novelo ZDIJZ-E, namreč pravi, da se je na varstvo avtorske pravice v zvezi z omejitvijo načina seznanitve mogoče sklicevati le v primerih, ko je imetnik avtorskih pravic tretja oseba, ne pa organ, ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Poleg tega spremenjena določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ pravi, da se reprodukcija zahtevane informacije vendarle dovoli tudi v primerih, ko je imetnik avtorske pravice na njej tretja oseba, vendar gre za okoljske informacije.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-79/2017/2

Datum: 12. 4. 2017


Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka  27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 2. 2. 2017, zoper odločbo Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto, št. 0901-11/2017-2 (401) z dne 27. 3. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:


1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Mestne občine Novo mesto, št. 0901-11/2017-2 (401) z dne 27. 3. 2017 se ugodi. Odločba se v zavrnilnem delu, v katerem je bil prosilcu omogočen le vpogled v dokumentacijo, odpravi in se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe

 

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 


Prosilec je dne 7. 3. 2017 od organa zahteval posredovanje elektronske kopije celotnega PZI in PGD za prenovo in ureditev mestnega jedra Novega mesta in elektronsko kopijo vseh pridobljenih soglasij in dovoljenj za izvedbo tega projekta.

 

Organ je z odločbo št. 0901-11/2017-2 (401) z dne 27. 3. 2017 zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer je prosilcu posredoval 9 dokumentov v obliki elektronske kopije, glede preostalih 10 dokumentov pa je prosilcu dostop omogočil le z vpogledom pri organu, kar je storilec tudi že storil. V obrazložitvi je organ pojasnil, da glede posredovanih elektronskih kopij dokumentov ni našel nobenih zadržkov po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, prav tako pa dokumenti niso zavarovani na podlagi Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur.l. RS, št. 16/07-UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZASP). Glede dokumentov, za katere je odločil, da se prosilcu posredujejo le v obliki vpogleda, pa je organ navedel, da dokumenti ne predstavljajo uradnega besedila v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZASP, zaradi česar predstavljajo avtorskopravno varovana dela, prosilcu pa je posledično mogoče odobriti le vpogled v dokumente, ne pa tudi njihovega reproduciranja.

 

Prosilec je v pritožbi z dne 31. 3. 2017 navedel, da vztraja pri skenogramu dokumentov, pri čemer se je skliceval na drugi odstavek 25. člena ZDIJZ. Prosilec je pritožbi priložil tudi Pogodbo o izdelavi projektne dokumentacije, ki v 15. členu določa, da je organ pridobil materialne avtorske pravice. Prosilec je še navedel, da zahtevani dokumenti predstavljajo okoljske informacije, saj gre za informacije o posegih, ki bodo vplivali na okolje.

 

Organ je z dopisom št. 0901-11/2017-6 (401) z dne 5. 4. 2017 pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP. Ob odstopu pritožbe je organ še dodatno pojasnil, da v konkretnem primeru ne gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi ipd. Ker gre za izvedbo projekta Ureditev mestnega jedra – Glavni trg, ni bilo izdano gradbeno dovoljenje s predmetnim PGD v prilogi, kar bi predstavljalo uradno besedilo z upravnega področja, zato organ meni, da je prosilčeva pritožba neutemeljena. Skupaj z dopisom je organ IP odstopil tudi vso dokumentacijo.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Predmet tega pritožbenega postopka je tisti del odločbe organa, ki se nanaša na zavrnitev posredovanja dokumentov v obliki elektronske kopije.

 

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati, in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP ugotavlja, da v tem delu med strankama ni sporno, da zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, saj je organ prosilcu ugodil glede seznanitve z zahtevano dokumentacijo. Med strankama je sporno le to, ali je prosilec upravičen do elektronskih kopij zahtevane dokumentacije, oz. ali gre za avtorsko delo, katerega fotokopije niso dovoljene in je prosilec upravičen le do vpogleda.

 

Ob pregledu odločitve organa in navedb prosilca, IP ugotavlja, da se je organ opredelil do vprašanja, ali zahtevana dokumentacija predstavlja avtorsko delo, kot tudi do vprašanja, ali je morda podan razlog iz 9. člena ZASP, na podlagi katerega dokument ni avtorskopravno varovan, ker gre za uradno besedilo. IP pa ugotavlja, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do vprašanja, kdo je imetnik pravic iz ZASP in posledično do novosti, ki jih je na tem področju uvedla novela ZDIJZ-E.

 

Pred uveljavitvijo novele ZDIJZ-E je takrat veljavna določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ omogočala organom, da zavrnejo posredovanje fotokopije oziroma elektronske kopije vsakokrat, ko je bil zahtevani dokument avtorskopravno varovano delo, ne glede na to, kdo je bil imetnik materialnih avtorskih pravic in torej neodvisno od vprašanja, ali so bile te pravice npr. v celoti odplačno prenesene na naročnika, ki je bil organ in torej zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Ob tem IP pojasnjuje, da je novela ZDIJZ – E, ki se je začela uporabljati 8. 5. 2016, na tem področju prinesla spremembo. Veljavna določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ namreč pravi, da se je na varstvo avtorske pravice v zvezi z omejitvijo načina seznanitve mogoče sklicevati le v primerih, ko je imetnik avtorskih pravic tretja oseba, ne pa organ, ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Poleg tega spremenjena določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ pravi, da se reprodukcija zahtevane informacije vendarle dovoli tudi v primerih, ko je imetnik avtorske pravice na njej tretja oseba, vendar gre za okoljske informacije.

 

Zaradi dejstva, ker se organ ni opredelil, kdo je imetnik materialnih avtorskih pravic na dokumentih, do katerih je prosilcu omogočil le vpogled, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega pa se v obrazložitvi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral. Posledično je IP ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP, organ druge stopnje, kadar med drugim ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje, glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.

 

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na projektno dokumentacijo, ki jo je naročil organ in zato ta najbolje pozna pogodbena določila o avtorstvu in morebitnem prenosu materialnih pravic glede projektne dokumentacije. Organ se mora v ponovljenem postopku konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta in ugotoviti, ali je izpolnjen kumulativni pogoj za uporabo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, in sicer, ali je imetnik materialnih avtorskih pravic tretja oseba in ali gre za okoljske podatke.

 

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena in da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo delno odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo  ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka