Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.02.2016
Naslov: Prosilec - Mestna občina Novo mesto
Številka: 090-14/2016
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval: fotokopijo ali elektronski zapis vloge za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda Univerza v Novem mestu, fotokopijo ali elektronski zapis morebitne dopolnitve omenjene vloge, fotokopijo ali elektronski zapis druge dokumentacije, ki je v zvezi z ustanovitvijo Univerze Novo mesto nastala v okviru konzorcija, URS ali organa, ne glede na čas nastanka, vpogled v informacije o skupnem obsegu javnih finančnih sredstev, ki so bila vložena v pripravo ustanovitve Univerze Novo mesto, vpogled v informacije o izplačilih javnih finančnih sredstev pravnim in fizičnim osebam v zvezi s pripravo ustanovitve Univerze Novo mesto. Organ je izdal odločbo, s katero je v celoti zavrnil dostop do zahtevane dokumentacije zaradi izjeme avtorskega dela osebnih podatkov, pri čemer se ni opredelil niti do posameznih dokumentov, niti do podatkov v njih. Prosilec je zoper odločbo organa pravočasno vložil pritožbo. Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP. IP je pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil v ponovni postopek.

ODLOČBA:

 

Številka:090-14/2016/2                                               
Datum: 9. 2. 2015

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014 - ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/2015 – odl. US in 102/2015 ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H), o pritožbi …………………(v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Mestne občine Novo mesto, Seidlova 1, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ), št. 0901-17/2015 (401) z dne 28. 12. 2015, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

                                                        

                                                                         O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 14. 1. 2015 se ugodi in se odločba Mestne občine Novo mesto št. 0901-17/2015 (401) z dne 28. 12. 2015 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 


O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 7. 12. 2015 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval:

-       fotokopijo ali elektronski zapis vloge za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda Univerza v Novem mestu,

-       fotokopijo ali elektronski zapis morebitne dopolnitve omenjene vloge,

-       fotokopijo ali elektronski zapis druge dokumentacije, ki je v zvezi z ustanovitvijo Univerze Novo mesto nastala v okviru konzorcija, URS ali organa, ne glede na čas nastanka,

-       vpogled v informacije o skupnem obsegu javnih finančnih sredstev, ki so bila vložena v pripravo ustanovitve Univerze Novo mesto,

-       vpogled v informacije o izplačilih javnih finančnih sredstev pravnim in fizičnim osebam v zvezi s pripravo ustanovitve Univerze Novo mesto.

 

Organ je dne 28. 12. 2015 izdal odločbo št. 0901-17/2015 (401), s katero je v celoti zavrnil dostop do:

- vloge za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda Univerza v Novem mestu,

- morebitne dopolnitve omenjene vloge,

- druge dokumentacije, ki je v zvezi z ustanovitvijo Univerze Novo mesto nastala v okviru konzorcija, URS ali organa. Organ je prosilcu omogočil vpogled v informacije o skupnem obsegu javnih finančnih sredstev, ki so bila vložena v pripravo ustanovitve Univerze Novo mesto ter v informacije o izplačilih javnih finančnih sredstev pravnim in fizičnim osebam v zvezi s pripravo ustanovitve Univerze Novo mesto.

 

V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da je najprej ugotovil, da se zahtevane informacije nanašajo na delovno področje organa. Organ z njimi razpolaga in obstajajo v materializirani obliki, kar pomeni, da ustrezajo
definiciji informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Nadalje organ navaja, da je v postopek pozval avtorje akreditacij, ki pa niso soglašali z vpogledom, zato je organ prosilcu zavrnil dostop do vloge, dopolnitve in druge dokumentacije v zvezi z ustanovitvijo Univerze Novo mesto.

 

Prosilec je zoper odločbo organa dne 14. 1. 2016 vložil pritožbo in navedel, da organ ni navedel ne dokumentov in ne osebnih podatkov, zaradi katerih je uporabil izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo avtorskega dela. Sklicevanje na avtorske pravice je posledica napačne uporabe ZASP in ZDIJZ ter napačne ugotovitve dejanskega stanja zadeve. Prosilec pojasnjuje, da merila NAKVIS za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (v nadaljevanju: merila), ki se uporabljajo od
18. maja 2014 in torej veljajo tudi za Vlogo za akreditacijo zavoda Univerza v Novem mestu iz junija 2014, v 31. členu določajo, da je vlogo za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda potrebno vložiti na predpisanem obrazcu (obrazec je javno objavljen na spletni strani NAKVIS) in mu priložiti priloge, ki jih za primer prve
akreditacije visokošolskega zavoda določa točka a 32. člena meril. Vloga za akreditacijo zavoda Univerza v Novem mestu (in priloge k njej) iz junija 2014, po mnenju prosilca, ne izkazuje vseh predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP (individualnost, intelektualnost oz.
duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost - napačno ugotovljeno dejansko stanje in napačna uporaba ZASP). Zato vloga, po mnenju prosilca, ni zavarovana z ZASP in se organ nanj ne more sklicevati, kakor tudi ne na drugi odstavek 25. člena ZDIJZ (napačna uporaba ZASP in ZDIJZ). Identično velja za Elaborat o ustanovitvi Univerze v Novem mestu iz januarja 2014 (napačna uporaba ZASP in ZDIJZ).

 

Prosilec nadalje v pritožbi navaja, da če se kljub navedenemu izkaže, da je kakšen od delov zahtevanih informacij avtorsko delo in da so njegovi avtorji še vedno tudi imetniki materialnih avtorskih pravic oz. da le-teh niso prenesli na organ oz. pravne osebe (npr. likvidirano Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto, v nadaljevanju URS), katerih pravna naslednica je, je popolna zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij v nasprotju z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ. Prosilec meni, da bi mu moral organ v tem primeru seznanitev z informacijami omogočiti vsaj z vpogledom vanje.

 

Prosilec meni, da je neutemeljeno tudi morebitno sklicevanje avtorjev na njihove moralne avtorske pravice in v tem kontekstu npr. na pravico odločanja, kdaj in na kakšen način bo avtorsko delo prvič objavljeno, saj že seznanitev NAKVIS in njegovega osebja z zahtevanimi informacijami (Vloga za akreditacijo zavoda Univerza v Novem mestu in priloge k njej ter Elaborat o ustanovitvi Univerze v Novem mestu iz januarja 2014 iz junija 2014) predstavlja objavo avtorskega dela (napačna uporaba ZASP in ZDIJZ - drugega odstavka 25. člena ZDIJZ).

 

Prosilec je v nadaljevanju razširil pritožbo tudi na del odločbe, kjer je organ zahtevi prosilca ugodil. Prosilec navaja, da organ odločbe ni izvršil skladno z izrekom: informacijo o skupnem obsegu javnih finančnih sredstev, ki so bila do sedaj vložena v pripravo ustanovitve Univerze Novo mesto, naj bi po mnenju organa predstavljali zaključni računi občinskega proračuna, ki so mu bili predloženi na vpogled. Prosilec pojasnjuje, da je dejansko iz njih razvidno samo, koliko javnih finančnih sredstev je organ v posameznih proračunskih letih namenil za visokošolsko dejavnost. Konkretne podatke o pripravi ustanovitve Univerze v Novem mestu, meni prosilec, bi bilo moč razbrati iz letnih poslovnih in finančnih poročil članov konzorcija za ustanovitev Univerze v Novem mestu, ki so, z izjemo Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, ustanoviteljsko povezani z organom, so porabniki občinskega proračuna in kot taki zavezani poročati organu o svojem poslovanju. Prosilec je zato od organa zahteval vpogled v letna poslovna in finančna poročila članov konzorcija za ustanovitev Univerze v Novem mestu (z izjemo Fakultete za informacijske študije v Novem mestu) za poslovna leta priprave Vloge za akreditacijo zavoda Univerza v Novem mestu iz junija 2014 in Elaborata o ustanovitvi Univerze v Novem mestu iz januarja 2014 in za poslovna leta, v katerih je bila priprava obeh dokumentov plačana.

 

V pritožbi prosilec glede informacij o dosedanjih izplačilih pravnim in fizičnim osebam v zvezi s pripravo
ustanovitve Univerze Novo mesto navaja, da mu je bil omogočen vpogled v račune št. 25/2013 z dne 30. september 2013, št. 29/2013 z dne 30. oktober 2013, št. 35/2013 z dne 30. november 2013, št. 41/2013 z dne 2. januar, št. 04/2014 z dne 2. februar 2014, št. 08/2014 z dne 2. marec 2014, ki so bili izdani na podlagi pogodbe št. 01/2013 o strokovnem sodelovanju med URS in neznanim izdajateljem računa. Organ mu je omogočil tudi vpogled v račune št. 17/2014 z dne 1. april 2014, št. 23/2014 z dne 1. maj, št. 201429/2014 z dne 1. junij 2014, št. 36/2014 dne 1. julij 2014, št. 37/2014 z dne 21. julij 2014, ki so bili izdani na podlagi pogodbe št. 01/2014 o strokovnem sodelovanju med URS in neznanim izdajateljem računov in račun št. RA00035-20000315 z dne 30. januar 2014, izdajatelja Avto Igla d.o.o., naslovljen na URS Novo mesto.

 

Prosilec ob tem navaja, da iz zgoraj navedenih računov ne more razbrati vseh informacij o dosedanjih izplačilih pravnim in fizičnim osebam v zvezi s pripravo ustanovitve Univerze Novo mesto. Ker računi sami po sebi ne dokazujejo ničesar, je prosilec zahteval vpogled v zgoraj navedeni pogodbi št. 01/2013 in št. 01/2014 o strokovnem sodelovanju med URS in neznanim izdajateljem računa in v računovodsko dokumentacijo URS, ki dokazuje plačilo zgoraj navedenih računov. Ker je bil izdajatelj zgoraj navedenih računov na fotokopijah, ki jih je prosilec dobil vpogled, prekrit, vključno z imenom in priimkom, in ker naj bi bili računi plačani in to iz javnih sredstev, plačala naj bi jih pa URS, je prosilec zahteval razkritje podatkov o izdajatelju računa in s tem prejemnika javnih sredstev.

 

Glede informacij, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop zaradi avtorskih pravic, je prosilec v pritožbi navedel, da zahteva vpogled v avtorske pogodbe, sklenjene z vsemi fizičnimi osebami, ker predvideva, da so bila po zahtevanih avtorskih pogodbah opravljena tudi izplačila fizičnim osebam v zvezi z ustanovitvijo Univerze v Novem mestu.

 

Prosilec je zahteval tudi vpogled v vso drugo dokumentacijo članov konzorcija za ustanovitev Univerze v Novem mestu (z izjemo Fakultete za informacijske študije v Novem mestu) o izplačilih pravnim in fizičnim osebam v zvezi s pripravo ustanovitve Univerze v Novem mestu, ki bo vsebinsko in »zneskovno« utemeljila podatke iz zgoraj navedenih zahtevanih poslovnih in finančnih poročil članov konzorcija za ustanovitev Univerze v Novem mestu (z izjemo Fakultete za informacijske študije v Novem mestu) v zvezi s pripravo ustanovitve
Univerze v Novem mestu.

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 21. 1. 2016, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je utemeljena.

 

V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je IP, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. 

 

IP primarno ugotavlja, da organ v zavrnilni odločbi ni konkretno opredelil posameznih dokumentov, ki naj bi bili predmet njegovega odločanja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ sicer omenja določene dokumente, ki pa se v celoti nikakor ne ujemajo z dokumenti, ki jih je navedel v izreku izpodbijane odločbe ali tistimi, ki jih je organ posredoval ob odstopu pritožbe IP (organ bi moral IP, torej organu druge stopnje, ob odstopu pritožbe posredoval vso dokumentacijo, ki je bila predmet odločanja na prvi stopnji). Organu bi morali biti njegovi lastni dokumenti poznani, zato se od organa pri presoji zahteve prosilca pričakuje, da je določen in natančen, zlasti v smislu, točno katere dokumente je v okviru postavljene zahteve obravnaval. Organ bi moral v primeru, ko prosilec ne zahteva točno določenega dokumenta, recimo pogodbe z določeno številko, ampak zahteva »dokumente, ki se nanašajo na določeno zadevo, v konkretnem primeru na ustanovitev Univerze«, pregledati svojo dokumentacijo in ugotoviti, s katerimi vsebinsko ustreznimi dokumenti razpolaga in o katerih bo odločal ter jih natančno opredeliti – česar pa organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni storil.

 

Organ posledično tudi ni presojal dokumentov po vsebini, torej vsakega posamično, temveč jih je presojal zgolj na splošno in kar pavšalno ocenil, da vsi dokumenti, ki jih zahteva prosilec, predstavljajo avtorsko delo ali pa gre za varovane osebne podatke v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Takšno presojanje na podlagi ZDIJZ ni dopustno, saj mora organ v skladu z ZDIJZ presojati vsak dokument, ki je predmet zahtevka posebej, ločeno od ostalih dokumentov, ki so prav tako predmet zahtevka.

 

Prosilec je v pritožbi navedel, da mu je organ na dokumentih na vpogledu prekril določene osebne podatke, iz izreka izpodbijane odločbe pa ni razvidno, da je organ prosilcu do določenih dokumentov (prav tako ni razvidno do katerih dokumentov) omogočil delni dostop ter zaradi katere izjeme iz 6. ali 5.a člena ZDIJZ.

 

Nadalje IP ugotavlja, da izjemi (avtorsko delo, osebni podatki), na kateri se organ sklicuje, nista konkretno obrazloženi oziroma utemeljeni, kar utemeljeno navaja tudi prosilec v pritožbi. Brez navedbe vseh elementov dejanskega stanja, ki jih zahteva zakonski dejanski stan, obrazložitev posamezne izjeme namreč ni popolna. Iz izpodbijane odločbe tako ni mogoče natančno ugotoviti, zakaj je organ zavrnil zahtevo prosilca, saj se organ ni opredelil do vseh bistvenih vprašanj pri določeni izjemi, do katerih bi se po oceni IP moral. Takšne odločbe pa ni mogoče preizkusiti, saj niso konkretno razvidni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka.


Obrazložitev avtoritativne odločitve je namreč eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so: dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu).

 

V skladu z 214. členom ZUP mora vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:

  1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
  2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
  3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
  4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
  5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
  6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

 

Organ se ni opredelil do posameznih dokumentov, ki so predmet zahteve in tudi ni konkretno ugotavljal zavrnitvenih razlogov, opisano ravnanje pa po zgoraj navedenih ugotovitvah IP predstavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Zaradi navedenega je v postopku na prvi stopnji prišlo do napačne uporabe materialnega prava in do bistvenih kršitev postopka, izpodbijane odločbe pa se ne da preizkusiti. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, saj bo z vpogledom v lastno dokumentacijo hitreje popolno ugotovil dejansko stanje. Prvostopenjski organ bo moral, v skladu z določbo tretjega odstavka 251. člena ZUP, v ponovljenem postopku slediti napotkom IP, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju te odločbe:

 

Organ mora v ponovljenem postopku konkretno opredeliti, katere so tiste informacije, ki jih je zahteval prosilec in identificirati posamezne dokumente ter jih presojati posamično in z vidika učinka »erga omnes«, neodvisno od formulacije konkretnega zahtevka.

 

V ponovljenem postopku je organ torej dolžan natančno določiti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet njegove presoje, nato pa natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevane informacije je podana katera izmed izjem (če je podana) in navedeno konkretno obrazložiti.

 

Povedano drugače, ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na avtorsko delo, dostop do določenih dokumentov pa je omejil še zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, mora v ponovljenem postopku za vsak posamezni dokument ugotoviti, ali in v katerem delu sta podani navedeni izjemi. Pri odločanju si lahko organ pomaga tudi s prakso IP na področju dostopa do avtorskih del, npr. s pravnomočno odločbo 090-287/2014 z dne 13. 2. 2015, dostopno na spletni strani IP. Enako velja tudi za izjemo varstva osebnih podatkov.

 

 

 

V kolikor bo organ v ponovljenem postopku ugotovil, da se v dokumentih, ki so predmet zahteve, nahajajo tudi informacije (dokumenti oz. deli dokumentov), ki po 1. odstavku 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij, mora nadalje presojati, ali je mogoče zahtevi prosilca vsaj delno ugoditi ob uporabi instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Če bo ugotovil, da je treba prosilcu omogočiti dostop do dokumentov skladno z določbami o delnem dostopu, pa bo moral tudi natančno opredeliti, v katerem delu se prekrijejo oziroma izbrišejo informacije, ki predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij. Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko tudi določno opredelil izrek odločbe, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen - v izreku odločbe mora biti jasno naveden dokument, ki je predmet presoje in v katerem delu se prekrije del informacije, ki predstavlja izjeme od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.).

 

 

 

IP ob tem opozarja še, da je prosilec s pritožbo razširil zahtevo. IP je v tem delu pritožbo prosilca obravnaval kot novo zahtevo, saj lahko stranka v skladu s prvim odstavkom 133. člena ZUP postavljeni zahtevek razširi ali spremeni le do izdaje odločbe (oziroma odločitve – posredovanja dokumentov) na prvi stopnji. Pravica prosilca razširiti zahtevek z dne 15. 12. 2015 je z izdajo izpodbijane odločbe organa torej prenehala dne 28. 12. 2015. Organ mora torej del pritožbe prosilca, kjer prosilec zahteva vpogled v letna poslovna in finančna poročila, pogodbi št. 01/2013 in št. 01/2014, avtorske pogodbe, sklenjene z vsemi fizičnimi osebami, drugo dokumentacijo članov konzorcija za ustanovitev Univerze v Novem mestu, obravnavati kot novo zahtevo in o njej odločiti v samostojnem postopku po ZDIJZ.

 

 

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena. IP je ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje, napačno uporabil določbe materialnega prava in bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo potrebno, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti  brez odlašanja, najpozneje v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

Postopek vodila:

Petra Lešnik Kromar, univ.dipl.prav.,

Svetovalka pooblaščenca

 

 

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka