Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.11.2020
Naslov: prosilec - Mestna občina Maribor
Številka: 090-262/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumenta, iz katerega bo razvidna odločitev organa, da nepremičnega premoženja ne bo oddal v nadaljnjo brezplačno uporabo, ampak ga bo oddal v odplačni najem. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ navedeno odločitev sprejel, na podlagi ustnega navodila župana, zato z zahtevanimi dokumentom, v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal. IP je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-262/2020/4

Datum: 23. 11. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 10. 2020, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor, (v nadaljevanju organ), št. 0902-26/2020-3 z dne 12. 10. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 21. 10. 2020, zoper odločbo Mestne občine Maribor št. 0902-26/2020-3 z dne 12. 10. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 29. 9. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumenta, iz katerega izhaja odločitev organa, da nepremičnega premoženja ne bo oddal v nadaljnjo brezplačno uporabo, ampak ga bo oddal v odplačni najem, na katerega se organ sklicuje v dopisu z dne 16. 9. 2020.

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 0902-26/2020-3 z dne 12. 10. 2020. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18 v nadaljevanju ZSPDSLS-1) zavezuje lokalne skupnosti, da s premoženjem ravnajo gospodarno, kar posledično pomeni, da nepremičnega premoženja lokalna skupnost ni dolžna oddajati v brezplačno uporabo. Za tako odločitev ni potrebno ustvariti nobenega pisnega dokumenta, saj navedena možnost temelji neposredno na predpisu, ki ureja navedeno področje. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal.

 

Dne 21. 10. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 0902-26/2020-3 z dne 12. 10. 2020, (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da se skladno z drugo alinejo prvega odstavka 68. člena ZSPDSLS-1, nepremično premoženje samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ga ne potrebuje noben upravljavec ali uporabnik, lahko da v brezplačno uporabo po metodi javnega zbiranja ponudb ali z neposredno pogodbo, med drugim nevladnim organizacijam, ki jim je podeljen status delovanja v javnem interesu, za opravljanje tistih dejavnosti, za katere jim je podeljen status. V skladu s prvim odstavkom 25. člena Zakona o nevladnih organizacijah (v nadaljevanju: ZNOrg) samoupravne lokalne skupnosti (organ) načrtujejo, financirajo in izvajajo politike razvoja nevladnih organizacij. Nadalje je prosilec pojasnil, da jim je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, z odločbo številka 0140-261/2019/2 z dne 17. 6. 2019, podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, zato je dolžnost organa financirati prosilca, kar izhaja iz 25. člena ZNOrg, realizacijo te dolžnosti pa organu omogoča 68. člen ZSPDSLS-1. Glede na navedeno prosilec meni, da je organ sprejel odločitev v pisni obliki, ker sicer zakonite, obrazložene, utemeljene in gospodarne odločitve, ustno sploh ne bi mogel sprejeti. Prosilec je še pojasnil, da je pred sklenitvijo najemne pogodbe, da se prosilca oprosti plačevanja najemnine za določen čas pet let, prejšnji župan sprejel v obliki pisne odločitve, s številko 35210-80/2015-2 z dne 20. 10. 2015 (četrta alineja 1. člena najemne pogodbe). Glede na navedeno prosilec ne dvomi, da v skladu z zakonsko ureditvijo takšno odločitev lahko sprejme organ le na podlagi pisnega navodila in pooblastila župana.

 

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0902-26/2020-5 z dne 4. 11. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-262/2020/2 z dne 18. 11. 2020. Organ je ponovno preveril, ali razpolaga s kakšnimi dokumenti, ki bi po vsebini ustrezali zahtevi prosilca. Odgovor organa je IP prejel dne 23. 11. 2020, v katerem je ta posredoval elektronsko sporočilo …, iz Sektorja za gospodarjenje s poslovnimi in upravnimi prostori, Urad za gospodarske dejavnosti, iz katerega izhaja, da je dobil le ustno navodilo nadrejenega (vodje UGD g. …), da naj z omenjenimi prostori in vsemi drugimi, katerim se izteče najemno razmerje brezplačne uporabe, sproži postopek oz. postopke (za vsakega posebej), ne glede na to, za kakšno društvo, organizacijo ali zvezo gre, za tržni najem. Navedeno izhaja tudi iz elektronskega sporočila Vodje urada za gospodarske dejavnosti …, ki je pojasnil, da tak dokument za organ ni potreben, saj se lahko župan samostojno odloča glede navedenega. Na podlagi vsega navedenega je organ ponovno pojasnil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja odločitev organa, da nepremičnega premoženja ne bo oddal v nadaljnjo brezplačno uporabo, ampak ga bo oddal v odplačni najem, na katerega se organ sklicuje v dopisu z dne 16. 9. 2020.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

 

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 23. 11. 2020, IP ugotavlja, da je organ sprejel navedeno odločitev na podlagi ustnega navodila župana, zato organ z zahtevanimi dokumenti, v času izdaje izpodbijane odločbe, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

 

Ker iz zgoraj navedene definicije informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ izhaja, da so zavezanci dolžni posredovati le informacije, s katerimi razpolagajo, pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

 

IP ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka