Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 17.07.2020
Naslov: prosilec - Mestna občina Maribor
Številka: 090-119/2020
Kategorija: Kazenski postopek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je organ zaprosil za posredovanje kazenske ovadbe v zvezi z določeno investicijo. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva predkazenskega postopka, saj je postopek kazenskega pregona še v teku in bi razkritje informacij škodovalo izvedbi tega postopka. Prosilec se z odločitvijo ni strinjal, ker je šlo pri investiciji za javna sredstva in so take informacije prosto dostopne. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da v obravnavani zadevi obstoji izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. Ker se po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev in se le-ti med drugim ne nanašajo na podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (tj. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), na drugačno odločitev ni morala vplivati niti pritožbena navedba o oškodovanju javnih sredstev. IP je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-119/2020/2

Datum: 17. 7. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 3. 7. 2020, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu organ), št. 0902-10/2020-5 z dne 24. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 3. 7. 2020 zoper odločbo Mestne občine Maribor, št. 0902-10/2020-5 z dne 24. 6. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 9. 3. 2020 organ zaprosil za posredovanje kazenske ovadbe oz. prijave zaradi sumov nepravilnosti pri investiciji Atletski stadion Poljane.

 

Organ je o zahtevi odločil z odločbo, št. 0902-10/2020-5 z dne 24. 6. 2020, in zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo (pred)kazenskega postopka). Organ ni oporekal, da je Mestna občina Maribor vložila kazensko ovadbo zoper osumljene storilce kazenskega dejanja v zvezi z obnovo atletskega stadiona Poljane, vendar je ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje izjeme od prostega dostopa. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Organ je ugotovil, da sta za obstoj navedene izjeme izpolnjena oba pogoja, in sicer da je postopek kazenskega pregona še v teku in da bi razkritje informacij škodovalo izvedbi tega postopka. Do takšnega zaključka je prišel na podlagi zahtevanega mnenja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, iz katerega izhaja, da se zadeva nahaja v fazi zbiranja obvestil oz. predkazenskega postopka in v konkretni zadevi še ni bilo meritorno odločeno. Glede na ugotovljeno fazo kazenskega pregona je organ še ocenil, da bi razkritje lahko povzročilo nepopravljive posledice za samo izvedbo predkazenskega oz. kazenskega postopka, sodnih preiskav in glavne obravnave, če bi do nje prišlo. Dokazi se šele zbirajo, posledično tudi še niso bile zaslišane vse morebitne priče, izvedejo pa se še lahko tudi drugi dokazi. Dokazni postopek je dinamičen, zaradi česar ni mogoče predvideti vseh procesnih in dejanskih situacij. Z razkritjem kazenske ovadbe bi lahko bila ogrožena verodostojnost potencialnih prič, saj bi se lahko le-te seznanile s podatki, ki so relevantni za izvedbo predkazenskega oz. kazenskega postopka. Navedeno bi lahko vplivalo na ugotovitev dejanskega stanja in posledično tudi na samo odločitev glede storitve kaznivega dejanja. Pri izvedbi kazenskega postopka bi lahko nastala nepopravljiva škoda, če rezultati postopka ne bi odražali dejanskega stanja. Pri izvedbi testa javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ je organ ocenil, da v konkretni zadevi interes javnosti za razkritje dokumenta ni močnejši od interesa, da se dokument zavaruje zaradi vodenja kazenskega pregona. Postopki so v teku in v fazi, v kateri se kaznivo dejanje še raziskuje in dokazi šele zbirajo. Organ je ocenil, da bi razkritje zahtevane kazenske ovadbe pomenilo takšno škodo postopku kazenskega pregona, da je interes javnosti za razkritje ne odtehta. Razkritje bi spodkopalo zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj.

 

Prosilec je 3. 7. 2020 zoper odločbo organa, št. 0902-10/2020-5 z dne 24. 6. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo in navedel, da je organ vložil kazensko ovadbo zoper osumljene storilce kaznivega dejanja v zvezi z obnovo atletskega stadiona Poljane, pri čemer je šlo za investicijo z javnim denarjem. Ker obstajajo sumi, da je prišlo do oškodovanja javnih sredstev, je prosilec prepričan, da je kazenska ovadba, ki jo je podala Mestna občina Maribor, informacija javnega značaja. Oporekal je tudi, da bi javno razkritje vsebine ovadbe imelo vpliv na samo izvedbo postopka in da bi lahko prišlo do nepopravljivih posledic. Po mnenju prosilca je že sama argumentacija sumov o javni investiciji, ki je navedena v ovadbi, informacija javnega značaja.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 0902-10/2020-7 z dne 8. 7. 2020, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Organ je zahtevo za dostop do kazenske ovadbe zoper osumljene storilce kaznivega dejanja v zvezi z obnovo atletskega stadiona Poljane zavrnil na podlagi mnenja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. Kt/3135/2020/RK z dne 16. 6. 2020, ker sta izpolnjena pogoja za obstoj izjeme varstva predkazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je prosilec menil, da je organ neutemeljeno zavrnil dostop do kazenske ovadbe, saj gre za porabo javnih sredstev, je IP v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je glede kazenske ovadbe podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo predkazenskega postopka)[1], zaradi katere se zavrne dostop do zahtevane informacije oz. ali je podana izjema iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev)[2], zaradi katere se dostop do zahtevane informacije kljub vsemu dovoli.

 

Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – UPB, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US in 89/20 – odl. US)[3]. Za uveljavitev te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja:

  1. da je postopek še v teku,
  2. da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi.

 

V primeru zahteve za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, je skladno s 13. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba) treba pridobiti mnenje organa, ki v tem času odloča v postopku. Zato je organ postopal pravilno, ko je pozval Okrožno državno tožilstvo v Mariboru, da sporoči, ali v zvezi z zahtevano kazensko ovadbo vodi postopek in, ali bi njeno razkritje škodovalo izvedbi postopka. Okrožna državna tožilka je v odgovoru, št. Kt/3135/2020/RK z dne 16. 6. 2020, pojasnila, da je bila navedena ovadba 13. 2. 2020 posredovana na SKP PU Maribor zaradi zbiranja obvestil, kar pomeni, da se zadeva nahaja še v fazi zbiranja obvestil oz. predkazenskega postopka in torej v konkretni zadevi še ni bilo meritorno odločeno. Glede na odgovor tožilstva ni sporno, da je v zvezi z zahtevano kazensko ovadbo predkazenski postopek v teku. Prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je tako izpolnjen - postopek, na katerega se nanaša kazenska ovadba, je (še) v teku.

 

Prav tako se je IP strinjal z ugotovitvijo organa, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ - razkritje zahtevane kazenske ovadbe bi škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka. Dejstvo je, da je za potek kazenskega pregona včasih nujno, da se določeni dokazi v začetnih fazah postopka ohranijo v tajnosti. To velja predvsem za fazo predkazenskega postopka. Tudi upravno sodišče je v preteklosti že potrdilo možnost, da se izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ uporabi v primerih, kjer bi bila z razkritjem preiskovalnih dejanj, ki so v teku oz. njihovo podrobno obrazložitvijo ugotovljena njihova ciljna usmerjenost, kar bi posledično lahko privedlo celo do uničenja posameznih dokazov, potrebnih za nadaljnji kazenski postopek (npr. sodba v zadevi, št. I U 236/2016-37 z dne 15. 10. 2018, 16. točka obrazložitve). IP s tem v zvezi meni, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek nemoteno poteka do konca ter da se tudi ugotovi, katera kazniva dejanja so bila storjena in kdo jih je storil, ter da pristojni organi poskrbijo, da bodo zoper storilce sproženi nadaljnji postopki. Prav tako je upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba v zadevi, št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka obrazložitve)

 

Ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, je IP pritrdil stališču organa, da v obravnavani zadevi obstoji izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ. Na prosti dostop do kazenske ovadbe ne more vplivati niti pritožbena navedba, da je prišlo do oškodovanja javnih sredstev in je že zaradi tega sama argumentacija sumov, ki so navedeni v ovadbi, informacija javnega značaja. Ta pritožbeni razlog po mnenju IP ne zdrži. Po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ se namreč dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev in se le-ti med drugim ne nanašajo na podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (tj. 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

V zvezi s t. i. testom javnega interesa, ki ga je izvedel prvostopenjski organ, in je skladno z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ dovoljen v primerih, ko gre za obstoj izjeme varstva postopka kazenskega pregona po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. glede izjeme, ki obstoji pri zahtevanem dokumentu), IP dodaja, da se strinja z izraženimi stališči organa. Organ je pravilno ocenil, da se interes varovanja postopka kazenskega pregona kaže v potrebi po varovanju podatkov, ki so pomembni za izvedbo postopka. Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je potrebno presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali nerazkritjem informacije. Pri razkrivanju informacij, povezanih s (pred)kazenskim postopkom, ne gre prezreti, da se tudi pregon storilcev kaznivih dejanj izvaja v javnem interesu, saj imajo posamezniki legitimen interes po zagotavljanju varnosti. Zagotavljanje varnosti in uspešen pregon pa se največkrat lahko zagotovita z nerazkrivanjem informacij (in ne z razkrivanjem). Pregon storilcev kaznivih dejanj je torej nedvomno v javnem interesu, razkritje zahtevanih informacij v tem času pa bi povzročilo takšno škodo postopku kazenskega pregona, da bi bilo razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z interesom javnosti. Javni interes glede razkritja bi bil močnejši le, če bi bile ogrožene take vrednote, kot so na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi ali če bi grozila neposredna škoda za premoženje večje vrednosti, o čemer se je tudi upravno sodišče doslej že večkrat izreklo v svojih odločitvah v primerljivih zadevah, med drugim v sodbah I U 1257/2011, I U 1488/2011, I U 1992/2010 in I U 54/2017. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene, zato je tudi IP ocenil, da bi izvedbi postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja zahtevanih informacij določenih preiskovalnih opravil ne bi bilo mogoče več opraviti. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni.

 

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih.

 

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 


[1] Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

[2] Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ: »Ne glede na določbe prvega odstavka, se dostop do zahtevane informacije dovoli:

  • če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače;
  • če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.«

[3] Glej tudi odločbo IP, št. 090-45/2016 z dne 23. 3. 2016.