Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 25.02.2020
Naslov: prosilec - Mestna občina Maribor
Številka: 090-16/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dostop do dokumentov, ki se nanašajo na prenovo Kardeljeve ceste v Mariboru na podlagi ZDIJZ in Uredbe o upravnem poslovanju. IP  je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ odločal zgolj o delu zahteve prosilke, v preostalem delu zahteve, pa je prosilki posredoval pojasnila v obliki dopisa, brez dokazil oz. zahtevane dokumentacije, o kateri bi sicer moral odločiti, saj z njo nedvomno razpolaga. Ker se organ še ni spustil v presojo vsebine zahtevanih informacij in v vprašanje, ali je morebiti podana katera izmed zakonskih izjem, ko se dostop lahko zavrne, je IP ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-16/2020/8

Datum: 25. 2. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 14. 12. 2019, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. 09002-45/2019-4 z dne 2. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 14. 12. 2019, zoper odločbo Mestne občine Maribor št. 09002-45/2019-4 z dne 2. 12. 2019, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilka  je dne 25. 10. 2019 na organ po ZDIJZ in Uredbi o upravnem poslovanju naslovila zahtevo za posredovanje dokumentov, ki se nanašajo na prenovo Kardeljeve ceste v Mariboru, ki se je izvajala v letu 2018 in 2019, po pogodbi št. 37100-19/2018 med investitorjem MOM, … in podjetjem Nigrad d.d., … in drugimi izvajalci, pod nadzorom …., po projektu GBK Urška Kristivič s. p., in sicer:

  • celovito končno poročilo;
  • celovito poročilo o končnih stroških z vsemi deli (končno situacijo z izvajalcem, kopije potrjenih in plačanih računov z vsemi ostalimi izvajalci, podizvajalci, projektanti, nadzorniki (udeleženci);
  • stroške delne obnove vozišča (asfaltiranje) Kardeljeve ceste v območju pred osnovno šolo Tabor I in Antoličičeve ulice (do parkirišča med Bolfenško ulico in Kardeljevo cesto), asfaltno obnovo pločnikov ob Bolfenški ulici 62-64, montažo gumijastih blokatorjev na parkiriščih med Livadno ulico in Knafličevo ulico, naknadno vgradnjo količkov in asfaltiranje dostopov do smetarnikov blokov ob Kardeljevi cesti in vseh drugih del, ki niso bila oddana s pogodbo na podlagi oddaje del po javnem naročilu;
  • kopijo projektne dokumentacije s popisi del in projektantsko oceno, na podlagi katere je bilo delo oddano in izvedeno;
  • dokumente za vsa opravljena dela (naročilo, pogodba ali naročilnica, izstavljena končna situacija ali račun in izvedeno plačilo vključno z navedbo proračunske postavke);
  • poročilo Nadzornega odbora MOM, v kolikor je bil nadzor izvajan;
  • pojasnilo, zakaj je parkiranje, ki je omogočeno s porabo javnih sredstev na javni površini brezplačno, medtem, ko je v mestnem središču plačljivo.

 

Zahtevo prosilke je organ delno zavrnil z odločbo št. 09002-45/2019-4 z dne 2. 12. 2019. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in pojasnil, da celovito končno poročilo glede prenove Kardeljeve ceste v smislu dokumenta, ki bi ga pripravil organ, ne obstaja, zato je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil, na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolaga.  O preostalem delu zahteve je organ odločil z dopisom št. 09002-45/2019-5 z dne 2. 12. 2019 in prosilki posredoval pojasnila.

 

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da je prosilka dne 17. 12. 2018 že vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi z rekonstrukcijo Kardeljeve ceste v Mariboru. Organ je prosilki na zahtevo odgovoril z dopisom št. 09002-41/2018-3 z dne 14. 1. 2019 in ji posredoval dokumentacijo in odgovore na zastavljena vprašanja. Z novo zahtevo z dne 1. 3. 2019 je prosilka ponovno zahtevala dokumentacijo in odgovore na obširna vprašanja, ki so ji bila posredovana z dopisom št. 09002-41/2018-7 z dne 15. 4. 2019.  Z odločbo št. 09002-41/2'18-6 z dne 15. 4. 2019 je organ zahtevi prosilke, za posredovanje dokumentacije v zadevi javnega naročila »Sprememba prometnega režima in ukrepi prometa na Kardeljevi cesti v Mariboru«, delno ugodil, tako, da ji je omogočil delni dostop do zahtevanih dokumentov, s prekritimi osebnimi podatki. Na odločbo se je prosilka pritožila, pritožbo pa je obravnaval tudi Informacijski pooblaščenec, ki je z odločbo številka 090-131/2019/8 z dne 13. 8. 2019 pritožbo zavrnil. Organ je navedel, da prosilka vlaga ponavljajoče zahtevke, ki so vsebinsko isti, zato ji dodatnih vsebinskih pojasnil, ki jih je organ že podal, ne more več posredovati. Organ je bil vedno pripravljen, da se prosilki tudi v osebnem razgovoru pojasnijo postopki, ki so bili vodeni v zadevi rekonstrukcije Kardeljeve ceste in ne nasprotuje dejstvu, da lahko vsakdo pridobi informacijo javnega značaja, vendar pa je njegova pravica omejena s pravicami drugih in se lahko ta pravica omeji zaradi škodovanja upravnemu organu ter konkretno nemotenemu opravljanju nalog in posledično zakonitemu delovanju organov. Organ v svojih pojasnilih v ničemer ni potvarjal dejstev, po svojih najboljših močeh je poskušal pojasniti postopke v zvezi z rekonstrukcijo Kardeljeve ceste, ki je v celoti že zaključena, kar kaže na pripravljenost organa, da deluje transparentno, sploh pa ne zavajajoče, kakor je večkrat zatrjevala prosilka. Z večkratnimi zahtevami v isti zadevi prosilka povzroča dodatno delo javnim uslužbencem, ki so sodelovali pri navedenem projektu. Prav tako organ v postopku po ZDIJZ sicer ni dolžan posredovati pojasnil, kar je kljub temu storil, z namenom po transparentnem delovanju organa. Glede vprašanja opravljenega nadzora nadzornega odbora je organ ugotovil, da nadzor nad navedenim projektom ni bil izveden, zato  tudi ni bilo pripravljeno nobeno poročilo nadzornega odbora Mestne občine Maribor. Navedel je še, da so proračuni, zaključna poročila organa, zapisniki sej mestnih četrti in krajevnih skupnosti objavljeni na spletni strani organa. Ne glede na navedeno, je organ v drugi točki izpodbijane odločbe odločil, da bo prosilki v ločenem dokumentu posredoval podatke, v zvezi s projektom, ki jih prosilki še ni posredoval, prav tako ji bo organ posredoval podatke v zvezi z deli, ki niso bila predmet javnega naročila projekta prenove Kardeljeve ceste v Mariboru.  

 

Dne 14. 12. 2019 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 09002-45/2019-4 z dne 2. 12. 2019, v kateri je navedla, da ji je organ brez utemeljitev zavrnil dostop do informacij javnega značaja. V 2. odstavku izreka izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da bodo podatki, ki še niso bili posebej posredovani in podatki v zvezi z deli, ki niso bila predmet javnega naročila projekta Kardeljeve ceste, prosilki podani v ločenem dokumentu, zaradi česar je po mnenju prosilke odločba nepopolna. Pojasnila je, da je z namenom pridobitve celovitih informacij in seznanitve z vsemi podrobnostmi, na podlagi katerih bi lahko kvalificirano presojala, ali organ deluje »v okviru ustave, zakonov in drugih predpisov«  transparentno, načrtno, smotrno in gospodarno ter zaradi mnogih nejasnosti v preteklih zahtevkih, z dne 12. 12. 2018, 28. 2. 2019 in pritožbi z dne 3. 5. 2019, zahtevala pojasnila tudi v skladu s 15. in 17. čl. Uredbe o upravnem poslovanju. Navedba organa, da prosilka vlaga ponavljajoče se zahtevke in da organ nanje ne more podati več vsebinskih pojasnil, je po mnenju prosilke nesmiselna in nelogična, saj v kolikor bi bili podani odgovori in pojasnila celoviti, dokumentirani in verodostojni (preverljivi), prosilki ne bi bilo potrebno vlagati ponavljajočih se zahtevkov. V ločenem dokumentu št. 09002-45/2019-5 z dne 2. 12. 2019 ji je organ posredoval pojasnila, pri čemer je organ napačno utemeljil določbe ZDIJZ, saj pojasnila niso bila podana v obliki dokumentov, ampak v smislu Uredbe o upravnem poslovanju. Pojasnilo organa, da ostala dela niso bila predmet javnega naročila (organ se sklicuje na plane sanacijskih del, ki jih ne dokumentira), je po mnenju prosilke odvračanje od odgovorov, zavajanje od bistva vprašanj, koliko vseh javnih sredstev je bilo porabljenih za poseg v uničenje štiripasovne ceste in njeno nepotrebno preoblikovanje v dvopasovnico. Bistveno odstopanje med zahtevkom za dostop do informacij javnega značaja in posredovanjem poročil se nanaša na ugotovitev, da je bil projekt izveden drugače (dražje) kot je bilo to razvidno iz strokovnih podlag (idejnega projekta), s katerim jo je organ kot informacijo javnega značaja, z dopisom št. 09002-41/2018-7 z dne 15. 4. 2019, seznanil. Prosilka je pojasnila, da se zahteva ni nanašala samo na javno naročilo, ampak na vse aktivnosti, ki jih je organ s pomočjo izvajalcev in podizvajalcev izvajal večfazno in parcialno. Posredovana pojasnila so diskrecijska in brez kakršnihkoli spremnih dokumentov, na katere se organ sklicuje (pobude občanov, plani sanacij asfaltnih prevlek…). Pojasnilo, da se za dela v javno korist ne izdeluje projektna dokumentacije, je strokovno zgrešena, saj veljavni predpisi za projektno dokumentacijo ne predvidevajo tovrstnih izjem. Namesto računa izvajalca, iz katerega bi bil razviden predmet storitve, cena za enoto in skupna cena ter davek, je organ navedel le cenik, kar preprečuje transparentnost, na katero se organ sklicuje. Tudi agregaten podatek za preplastitev ne omogoča vpogleda v količino, ceno za enoto in plan. Prosilka je še navedla, da je odgovore organa prejela 3. 12. 2019, kar je po preteku rokov predvidenih v ZDIJZ in v Uredbi o upravnem poslovanju. Prosilka je pojasnila še svoje stališče glede pravilnosti izvedbe projekta. Pojasnila organa, da so proračuni in zaključna poročila objavljena na spletni strani občine, so ne le povsem neresnična in nesprejemljiva, predvsem pa bi jih organ, če z njimi razpolaga in manipulira, lahko dostavil, saj razpolaganje s tehnologijo mrežnega dostopa do teh baz za občane ni zavezujoče. Predlog, da se posamezna odprta oziroma nejasna vprašanja in dileme pojasnijo na osebnem razgovoru na Uradu za komunalo, promet in prostor, bo uresničljiv po pridobitvi zahtevanih dokumentov, saj bo to omogočilo ustreznejšo učinkovitost.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 09002-45/2019-8 z dne 20. 1. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je organ dne 27. 1. 2020, z dopisom št. 090-16/2020/2, pozval na dostavo dokumentacije. Odgovor organa je IP prejel 21. 2. 2020. V njem je organ posredoval pojasnila in obsežno dokumentacijo v zvezi s prenovo Kardeljeve ceste v Mariboru.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz zahteve prosilke z dne 25. 10. 2019 izhaja, da je prosilka  zahtevala dostop do dokumentacije na podlagi ZDIJZ in Uredbe o upravnem poslovanju. Organ je z odločbo št. 09002-45/2019-4 z dne 2. 12. 2019 na podlagi ZDIJZ odločil le o celovitem končnem poročilu, ki se nanaša na Kardeljevo cesto, o preostalem delu zahteve prosilke z dne 25. 10. 2019 pa je organ odločil z dopisom št. 09002-45/2019-5 z dne 2. 12. 2019 in prosilki posredoval zgolj pojasnila, glede dokumentov pa se ni posebej opredelil.

 

IP pojasnjuje, da mora organ prosilcu posredovati informacije javnega značaja, tudi, ko prosilec zahteva pojasnila ali odgovore na vprašanja, če odgovori oz. pojasnila izhajajo iz dokumenta. Takšno stališče je v skladu z namenom ZDIJZ, da se zagotavlja odprtost in javnost delovanja organov in z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP). Zato je predmet tega pritožbenega postopka presoja, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala v zahtevi z dne 25. 10. 2019 in o katerih organ še ni odločil po ZDIJZ, glede prenove Kardeljeve ceste v Mariboru, ki se je izvajala v letu 2018 in 2019 po pogodbi št. 37100-19/2018 med investitorjem MOM, … in podjetjem Nigrad d.d., … in drugimi izvajalci, pod nadzorom …., po projektu GBK Urška Kristivič s. p., in sicer:

  • celovito končno poročilo;
  • celovito poročilo o končnih stroških z vsemi deli (končno situacijo z izvajalcem, kopije potrjenih in plačanih računov z vsemi ostalimi izvajalci, podizvajalci, projektanti, nadzorniki (udeleženci);
  • stroške delne obnove vozišča (asfaltiranje) Kardeljeve ceste v območju pred osnovno šolo Tabor I in Antoličičeve ulice (do parkirišča med Bolfenško ulico in Kardeljevo cesto), asfaltno obnovo pločnikov ob Bolfenški ulici 62-64, montažo gumijastih blokatorjev na parkiriščih med Livadno ulico in Knafličevo ulico, naknadno vgradnjo količkov in asfaltiranje dostopov do smetarnikov blokov ob Kardeljevi cesti in vseh drugih del, ki niso bila oddana s pogodbo na podlagi oddaje del po javnem naročilu;
  • kopijo projektne dokumentacije s popisi del in projektantsko oceno, na podlagi katere je bilo delo oddano in izvedeno;
  • dokumente za vsa opravljena dela (naročilo, pogodba ali naročilnica, izstavljena končna situacija ali račun in izvedeno plačilo vključno z navedbo proračunske postavke);
  • poročilo Nadzornega odbora MOM, v kolikor je bil nadzor izvajan;
  • pojasnilo zakaj je parkiranje, ki je omogočeno s porabo javnih sredstev na javni površini brezplačno, medtem, ko je v mestnem središču plačljivo.

 

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ. Glede na navedeno se IP ni opredelil do navedb prosilke glede posredovanih pojasnil, temveč je le ugotavljal ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bila razvidna zahtevana pojasnila oz. dokazila.

 

Upoštevaje predhodno navedeno in glede na posredovano obsežno dokumentacijo organa, z dne  21. 2. 2020, IP ugotavlja, da organ poleg dokumentov, o katerih je odločil z odločbo št: 09002-45/2019-4 z dne 2. 12. 2019 nedvomno razpolaga tudi z drugimi dokumenti iz zahteve prosilke, z dne 25. 10. 2019. Navedeno pomeni, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji zmotno ugotovil dejstva, ki so vplivala na pravilnost odločitve, saj je organ odločal zgolj o delu zahteve prosilke z dne 25. 10. 2020, v preostalem delu zahteve pa je prosilki posredoval le pojasnila v obliki dopisa, brez dokazil oz. zahtevane dokumentacije, o kateri bi sicer tudi moral odločiti, saj z njo nedvomno razpolaga.

 

Ker se organ ni spustil v presojo vsebine zahtevanih informacij in v vprašanje, ali je morebiti podana katera izmed zakonskih izjem, ko se dostop lahko zavrne, je IP ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP, ki določa da se postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. To bo namreč najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilke nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, posledično organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve.

 

Organ mora v ponovljenem postopku zahtevo prosilke obravnavati celovito na način, da najprej ugotovi, kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilke po posameznih točkah zahteve in nato, za vsak posamezen dokument, ugotovi, ali morda obstaja zakonska izjema, zaradi katere je treba dostop delno ali v celoti zavrniti. Konkretne razloge, zaradi katerih je bilo treba zavrniti dostop do posameznega dokumenta, mora organ obrazložiti. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilke le, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od enajstih izjem, ki jih taksativno določa ZDIJZ v 5.a in prvem odstavku 6. člena. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ. Pri tem pa je potrebno poudariti še, da mora organ v primeru, če ugotovi obstoj izjeme, nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.

 

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi med drugim navajal, da je o zahtevah prosilke že odločal, pri čemer pa ni pojasnil, o katerem delu njene zahteve z dne 25. 10. 2019 je že odločal. Če je organ o isti zahtevi prosilke (če gre za iste dokumente) že odločal, bi namreč moral v tem delu njeno zahtevo zavreči. Navedeno izhaja iz 4. točke 129. člena ZUP, ki pravi, da organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

 

Glede na navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, saj je bilo ugotovljeno, da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je IP na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 


 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka