Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.06.2019
Naslov: prosilec - Mestna občina Maribor
Številka: 090-123/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je prosilcu posredoval nekaj dokumentov v zvezi s prosilčevo zahtevo, dostop do dokumenta pobude za spremembo prometnega režima pa mu je v celoti zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Pritožnik je izpodbijal odločbo iz razloga, da navedena izjema ni podana ter navedel, da ni prejel odredbe za postavitev prometne signalizacije. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je navedena izjema podana in da je možen delni dostop. Ugotovil je tudi, da je prosilec dejansko prejel dokument, ki je bil priloga vročeni odločbi in da gre za dokument, ki je v zvezi s prosilčevo zahtevo. V tem delu je pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-123/2019/6

Datum: 18. 6. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi …….. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 3. 5. 2019, zoper odločbo Mestne občine Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), št. 09002-10/2019-3 z dne 12. 4. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 3. 5. 2019 se delno ugodi in se odločba Mestne občine Maribor, št. 09002-10/2019-3 z dne 12. 4. 2019 delno odpravi ter se odloči, da je organ dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta s pobudo za spremembo prometnega režima z dne 7. 9. 2018 na način, da v dokumentu prekrije:
  • v drugi in tretji vrstici ime in priimek fizične osebe ter ime ulice;
  • v devetnajsti vrstici ime ulice;
  • spodaj desno podpis fizične osebe.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je na podlagi ZDIJZ organu podal zahtevo z dne 20. 3. 2019, v kateri je zahteval:

  • dokument s pobudo za spremembo prometnega režima,
  • dokumentacijo v zvezi s strokovnim obravnavanjem pobude,
  • dokumentacijo z nalogom za izvršitev spremembe prometnega režima.

V zahtevi je navedel tudi predloge sprememb prometne ureditve.

 

Organ je z odločbo št. 09002-10/2019-3 z dne 12. 4. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevo prosilca z dne 20. 3. 2019 delno zavrnil, v delu, ki se nanaša na dokument s pobudo za spremembo prometnega režima (prva alineja zahteve) zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Organ je prosilcu posredoval dokumente pod drugo in tretjo alinejo zahteve. Organ je navedel, da je pobuda podana z imenom in priimkom ter naslovom pobudnika in v rokopisu ter da so ti podatki osebni podatki fizične osebe. Organ ni našel zakonske podlage za razkritje teh podatkov osebe, ki je podala pobudo za preveritev cestno prometnega stanja v Hočki ulici. Iz obrazložitve še izhaja, da je rokopis posameznika kot razlikovalni znak varovan osebni podatek, na podlagi katerega bi bilo mogoče posameznika enoznačno identificirati. Nadalje je organ preverjal, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Pri presoji je organ ocenjeval, ali bi razkritje zahtevanega dokumenta glede katerega obstaja izjema, pripomoglo k razumevanju nečesa širšega za javnost. Odločitev za postavitev dveh prometnih znakov je bila odrejena z namenom in ciljem zagotavljanja večje varnosti šibkejših udeležencev v prometu in na podlagi več terenskih ogledov. Pri tem je nepomembno, da se je postopek začel na pobudo prijavitelja. Organ je ugotovil, da javni interes za razkritje ni podan.

 

Prosilec je zoper odločbo, dne 3. 5. 2019 podal pritožbo, v kateri je navedel, da mu organ ni posredoval odredbe za postavitev prometne signalizacije št. 37100-1/2019-12, čeprav je navedel, da mu ga je. Navedel je tudi, da so dokumenti, ki jih je prosilec zahteval, podlaga, na kateri je organ bistveno posegel v življenje prebivalcev točno določene ulice v tej občini in jih z odločitvijo postavil v neenakopraven položaj glede na vse ostale prebivalce okoliških ulic, kjer prometnega režima ni spremenil oziroma dopušča prav takšno stanje, ki bi ga naj s spremembo prometnega režima v Hočki ulici želel preprečiti. Organ je dne 16. 4. 2019 prosilcu posredoval zgolj plan investicij za leto 2018 – urejanje cestnega prometa in slike, ni pa mu posredoval odredbe za postavitev prometne signalizacije, dostop do zahteve za posredovanje dokumenta s pobudo za spremembo prometnega režima pa je zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov pobudnika. Prosilec meni, da bi moral organ omogočiti delni dostop do dokumenta tako, da bi iz dokumenta izločil informacije, ki so izjema po 6. členu ZDIJZ. Prosilec je navedel, da ni zahteval osebnih podatkov, saj ni vedel, ali gre za fizično ali pravno osebo, zahteval je seznanitev z vsebino pobude, na podlagi katere je sprejeta odločitev v konkretni upravni zadevi. Prosilec meni, da rokopis ni varovan osebni podatek, ker brez informacije o identiteti posameznika, rokopisa ni mogoče enostavno analizirati na način, da bi lahko ugotovili avtorja besedila. Seznaniti se je želel le z vsebino pobude in ne z identiteto pobudnika. Navedel je, da imajo prebivalci Hočke ulice 17 interes po razkritju informacij, ki so bile podlaga za odločitev organa, ki je bistveno posegla v njihov položaj. Prebivalci mest so organizirani v mestnih četrtih in v imenu prebivalcev podajajo pobude. Organ do sedaj ni upošteval nobene pobude glede prometne ureditve Hočke ulice, sedaj pa je upošteval pobudo posameznika, ki niti ni nujno stanovalec te mestne četrti in ga sprememba prometne ureditve ne zadeva. Interes javnosti po razkritju teh informacij je močnejši od interesa po omejitvi dostopa. Javnost mora izvedeti, na kakšen način in na kateri podlagi se sprejemajo odločitve v organu, zlasti ker vplivajo na kakovost življenja prebivalcev občine.

 

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, pritožbo je z vsemi prilogami, z dopisom št. 09002-10/2019-5 z dne 14. 5. 2019, v skladu z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP.

 

IP je z namenom razjasnitve dejanskega stanja ter v skladu z načelom materialne resnice, z dopisom št. 090-123/2019/2 z dne 15. 5. 2019, na podlagi 10. člena ZInfP, od organa zahteval pojasnila ter dodatne dokumente.

 

Organ je dne 6. 6. 2019 IP posredoval dodatna pojasnila glede vročitve odredbe za postavitev prometne signalizacije.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezan za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je sporno, ali je organ pravilno ugotovil dejansko stanje ter uporabil materialno pravo, s tem, ko je zahtevo prosilca glede dokumenta iz prve alineje zahteve v celoti zavrnil zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sporno je tudi, ali je organ prosilcu posredoval odredbo za postavitev prometne signalizacije (tretja alineja zahteve prosilca).

 

Predmet tega pritožbenega postopka sta torej dva dokumenta: odredba za postavitev prometne signalizacije št. 37100-1/2019-12 in dokument s pobudo za spremembo prometnega režima z dne 7. 9. 2018.

 

IP je ugotavljal, ali organ z dokumentoma razpolaga in ali ustrezata vsem trem pogojem, ki so opredeljeni v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Iz te določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, in nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP je ugotovil, da pobuda za spremembo prometnega režima ustreza kriterijem za obstoj informacije javnega značaja. IP je preveril, ali je glede tega dokumenta podana izjema varstva osebnih podatkov, zaradi katere bi bilo treba prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti. IP je pregledal dokument in ugotovil, da se v njem nahajajo osebni podatki: ime, priimek dveh fizičnih oseb ter ime ulice, kjer stanuje fizična oseba, ter podpis fizične osebe.

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma je razkrijte osebnega podatka v določenih primerih dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa javnega značaja.

 

IP ni našel pravne podlage za razkritje imena, priimka ter podpisa fizične osebe, ki je ustvarila in podpisala dokument, ter imena ulice, kjer živi. Ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke. IP ugotavlja, da je na dokumentu mogoče izločiti ali prekriti varovane osebne podatke, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Institut delnega dostopa po določbi 7. člena ZDIJZ je v konkretnem primeru mogoč. S prekritjem osebnih podatkov se lahko zagotovi anonimnost posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. Sam rokopis brez drugih informacij, ki bi v povezavi omogočale določljivost posameznika, ni osebni podatek. Podatek o imenu in priimku osebe, ki se nahaja v prvi vrstici dokumenta, pa ni varovan osebni podatek, ker je oseba zaposlena pri organu in je javni uslužbenec, ta podatek pa je po 3. odstavku 6. člena ZDIJZ prosto dostopen. IP je tako v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pritožbo prosilca zavrnil.

 

Glede prosilčeve navedbe, da mu organ ni posredoval odredbe za postavitev prometne signalizacije št. 37100-1/2019-12, je IP od organa dne 6. 6. 2019 pridobil dodatna pojasnila. Organ je v dopisu podrobno pojasnil, da je prosilec prejel odredbo Urada za komunalo, promet in prostor, Sektorja za komunalo in promet št. 37100-1/2019-12 z dne 11. 3. 2019, s katero se odreja ureditev in postavitev vertikalne prometne signalizacije. Organ je pojasnil, da nima drugega dokumenta, omenjeni urad je glede postavitve prometne signalizacije izdal le ta dokument. Organ je pojasnil, da je prosilec sicer napačno navedel ime dokumenta, vendar je dokument, ki ga je zahteval, tudi prejel ter da je dokument presojal po njegovi vsebini, ne po navedbi prosilca. IP je v celoti sledil navedbam organa, da je prosilcu posredoval dokument, s katerimi razpolaga v zvezi z njegovo zahtevo, ter da mu ga je dejansko vročil kot prilogo odločbe. IP je namreč po pregledu spisa ugotovil, da je priloga izpodbijane odločbe tudi odredba za postavitev prometne signalizacije št. 37100-1/2019-12. Iz vročilnice je razvidno, da je bila odločba skupaj s prilogami prosilcu vročena dne 16. 4. 2019. IP tudi ni našel razlogov, da organu ne bi verjel, da je dokument prosilcu tudi dejansko posredoval. Organ je z odločbo v prilogi posredoval še nekaj drugih dokumentov, tako da IP ni našel razlogov, da bi organ ta dokument prikrival. Prosilec pa tudi ni konkretno izkazal, da naj bi organ dejansko razpolagal še s katerim drugim dokumentom, ki bi ustrezal prosilčevi zahtevi. Ker organ z drugim dokumentom glede odredbe za prometno signalizacijo, razen s tistim, ki je bil prosilcu že posredovan, ne razpolaga v materializirani obliki, to pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ in je IP pritožbo prosilca iz tega razloga v tem delu zavrnil.

 

IP še pojasnjuje, da se informacije, ki se posredujejo na podlagi določb ZDIJZ, vedno presojajo le z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane, in ne glede na posebne okoliščine oziroma interese posameznega prosilca. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur, torej javnosti. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ mora biti namreč enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Slednje pomeni, da za postopek dostopa do informacij javnega značaja ni relevantno, zakaj je prosilec zahteval dokument.

 

V nadaljevanju je IP po uradni dolžnosti presojal, ali iz navedenih dokumentov izhajajo še druge izjeme po 5. a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki bi morebiti preprečevale prost dostop. IP je po pregledu dokumentacije ugotovil, da druge izjeme niso podane.

 

Ker je IP ugotovil, da organ prosilcu ni posredoval vseh informacij javnega značaja, ki bi mu jih moral, je pritožbi prosilca delno ugodil in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega dostavka 252. člena ZUP, delno odpravil in s svojo odločbo sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urška Črnič, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka