Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.11.2020
Naslov: prosilec - Mestna občina Ljubljana
Številka: 090-255/2020
Kategorija: Javna naročila, Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je prosilcu v delu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov dveh razpisov, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do podatkov o elektronskih naslovih in telefonskih številkah posameznih fizičnih oseb (tudi javnih uslužbencev), saj le-ti predstavljajo varovane osebne podatke. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-255/2020/2

Datum: 23. 11. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 14. 10. 2020, zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-24/2020-5, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 14. 10. 2020 zoper odločbo Mestne občine Ljubljana, št. 090-24/2020-5, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 27. 7. 2020 od organa zahteval, v elektronski obliki, celotno ponudbo izbranega ponudnika …, ki je bila dana na razpisa JN002818/2020-W01 in JN007311/2019-W01.

 

Organ je izdal odločbo, št. 090-24/2020-3 z dne 27. 8. 2020, s katero je prosilcu delno ugodil. Prosilec je 15. 9. 2020 vložil pritožbo z dne 27. 8. 2020 iz razloga, da mu ni bila posredovana celotna referenčna tabela - priloga 5, potrdilo o izvedenih referenčnih delih za vodjo del in dokazilo, da je vodja del vpisan v imenik IZS, vse iz ponudb ponudnika ..., oddanih v postopkih javnega naročanja »Prenova fasade Center kulture Španski borci v Mostah«, št objave na Portalu javnih naročil JN002818/2020-W01, in »Obnova ulične fasade s stavbnim pohištvom na stavbi Ulica talcev 5 v Ljubljani v okviru programa Ljubljana moje mesto«, št. objave na Portalu javnih naročil JN007311/2019-W01. Organ je skladno z 240. členom ZUP preizkusil, ali je pritožba dovoljena, pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba ter ugotovil, da je pritožba, dovoljena, pravočasna ter jo je podala upravičena oseba. Na podlagi ponovnega pregleda dokumentacije in preučitvi navedb prosilca je nato organ dopolnil svojo odločitev, tj. še dodatno razkril določene osebne podatke, in tako s to odločbo nadomestil odločbo št. 090-24/2020-3 z dne 27. 8. 2020.

 

Organ je torej o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-24/2020-5 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo delno zavrnil, in sicer zaradi varstva osebnih podatkov. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je pri svoji odločitvi upošteval Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov)[1] in njeno definicijo osebnega podatka v 4. členu. V okviru prosilčeve zahteve je tako prosilcu v elektronski obliki na elektronskem mediju »zgoščenki« priporočeno po pošti posredoval dokumente, ki izhajajo iz izreka izpodbijane odločbe. V dokumentih je skladno s 6. in 7. členom ZDIJZ prekril osebne podatke, razen osebnih podatkov javnih uslužbencev in podatkov, ki predstavljajo dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije, in sicer v minimalnem obsegu, ki še omogoča preveritev pogojev in meril iz razpisne dokumentacije, saj gre v nasprotnem primeru za prekomeren oziroma nesorazmeren poseg v osebno sfero posameznika, kar predstavlja kršitev varstva osebnih podatkov. Prekritje sledi institutu delnega dostopa, to pomeni, da dokument vsebuje osebne podatke, ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Pooblaščena oseba organa je torej izločila te osebne podatke iz dokumenta ter prosilca seznanila z vsebino preostalega dela dokumenta. Glede na navedeno je tako organ omogočil prosilcu vpogled v vse dokumente predmetne ponudbe, s katerimi organ razpolaga, in sicer v skladu z zahtevo oziroma v mejah zahteve prosilca in v obsegu kot jo je prejel od ponudnika preko portala Elektronsko javno naročanje. V referenčni zahtevi (priloga 5) je prekril osebne kontaktne podatke, saj ti podatki niso javni na podlagi določb veljavne zakonodaje, hkrati pa ne gre za podatke, ki bi predstavljali informacije o izpolnjevanju pogojev javnega naročila, temveč organu kot naročniku predstavljajo eno izmed možnosti, da izpolnjevanje teh pogojev preveri. V seznamu kadrov (priloga 6) je organ s prvotno odločbo prekril ime in priimek vodje del, saj preveritev pogoja vpisa vodje del v imenik Inženirske zbornice Slovenije navadno omogoča identifikacijska številka, navedena na seznamu kadrov, ki pa je bila prosilcu že razkrita s prvo odločbo. Z izpodbijano odločbo pa je organ ta podatek razkril, saj je za to podana pravna podlaga, in sicer je imenik vodij del Inženirske zbornice Slovenije javna evidenca na podlagi določb Gradbenega zakona[2]. Prekritje kontaktnih osebnih podatkov v referenčnem pogoju vodje del pa organ utemeljuje enako kot predhodno.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 14. 10. 2020 iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi dejstva, ker mu organ ni razkril podatkov o referenčnem objektu, na katerega se sklicuje v dokaz tehnične sposobnosti izbrani ponudnik in vodja del. Dejstvo je, da je v postopku predmetnega javnega naročila moral izbrani ponudnik med drugim izpolniti tudi prilogo 5, na katero je moral vpisati:

  • naziv investitorja in ta podatek je organ razkril, ni pa razkril podatka o nazivu referenčnega posla ter kontaktne osebe naročnika (e-pošta in številka kontaktne osebe);
  • ni razkril tudi kontaktne osebe Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kje bi prosilec lahko preveril, ali je bil referenčni posel res izveden, oziroma za kateri posel gre;
  • prav tako ni razkril v prilogi 6 v ponudbi izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na referenčni posel …, ki na objektu izvaja dela »vodje del«.

Mnenje je, da so to podatki, ki bi jih organ moral razkriti, saj se preko tega izvaja nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo dela organa v postopkih javnih naročil. Predmetno javno naročilo se je izvajalo po postopku naročila male vrednosti in v teh postopkih naročniki preverjajo izpolnjevanje zahtev v ponudbah zgolj, če dvomijo v resničnost izjav, ki jih poda ponudnik. Očitno naročnik v verodostojnost izjav izbranega ponudnika ni dvomil, zato je ponudbo izbral. Iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da je …, vodja gradnje, saj ga je izbrani ponudnik kot takšnega navedel v pogodbi. Iz povezave[3] namreč izhaja, da imenovani ne sme opravljati poklicnih nalog po 4. členu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju: ZAID)[4]. Torej na javnem razpisu »Prenova fasade Center kulture Španski borci v Mostah« imenovani, na katerega se nanašajo reference, ne more izvajati funkcije vodje del, ker je njegov status v mirovanju od 21. 1. 2020. Ker torej vodja del ne smel izvajati del na objektu, ki je predmet razpisa, gre ugotoviti, da je naročnik kršil 89. člen Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[5] in temeljno načelo enakopravnosti, saj je predmetno javno naročilo oddal ponudniku, čigar ponudba ni dopustna, saj ni izpolnil pogoja iz razpisa, ki se nanaša na kadrovsko sposobnost. Pogoje za sodelovanje ureja 76. člen ZJN-3. Skladno s prvim odstavkom navedenega člena lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:

(a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti,

(b) ekonomski in finančni položaj, ter

(c) tehnično in strokovno sposobnost.

Glede tehnične in strokovne sposobnosti pa je v desetem odstavku 76. člena ZJN-3 (med drugim) določeno, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje na javnem naročanju ureja ZJN-3 v 77. členu, pri čemer so možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti opredeljena v osmem odstavku navedenega člena. Naročnik torej očitno ni dvomil v resničnost izjav, saj je predmetno javno naročilo oddal ponudniku, čigar ponudba ni dopustna. Nadalje je prosilec citiral določbe 89. člena ZJN-3. Navedel je tudi, da naročnik niti ni preverjal, ali je Ž. K. zaposlen pri ponudniku ali ne. To pa je pomembno, ker če ni, bi moral biti nominiran kot podizvajalec, pa ni. Pri tem je izpostavil določbo prvega odstavka 81. člena ZJN-3. Prosilec tako upravičeno domneva, da tudi reference izbranega ponudnika in vodje del ne ustrezajo zahtevi iz razpisa. Da pa bi to preveril, želi pridobiti v tej zadevi informacije javnega značaja. Dodal je, da je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljiva dela, je mogoče sklepati, da ima ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Referenčna dela se morajo nanašati na istovrstno oziroma primerljivo opravilo, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca javnega naročila, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec razpisana dela izvedel uspešno. Naročnik je tisti, ki mora v razpisni dokumentaciji določiti objektivne in subjektivne kriterije referenčnega pogoja – določiti mora, kakšna mora biti vsebina referenčnega posla ter kdo izmed subjektov je v primeru ponudbe skupine gospodarskih subjektov dolžan predložiti referenco in v kakšnem obsegu. Reference v predmetni zadevi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, v skladu s tretjim odstavkom 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[6]. Izbrani ponudnik je za izvedbo del na referenčnih objektih potreboval soglasje Zavoda za kulturno dediščino Slovenije, kar pomeni, da tudi iz tega razloga ne gre za podatek, ki bi predstavljal poslovno skrivnost. Če bi se namreč ugotovilo, da referenčni posli, na katere se sklicuje izbrani ponudnik in vodja del, ne ustrezajo zahtevi naročnika, bi šlo za neresnično izjavo po petem odstavku 112. člena ZJN-3. To pa pomeni, ne samo, da posla na predmetnem razpisu ne bi smel dobiti, temveč je to tudi prekršek, za katerega je predpisana globa in stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja. Določila v zakonu, ki naročnikom omogoča, da v postopkih javnih naročil male vrednosti ne preverjajo podatkov iz ponudb, so namenjena lažjemu delu naročnikov, ne pa, da tako do posla pridejo podjetja, ki niso niti kadrovsko, niti tehnično sposobna izvesti posla. V tem primeru gre za izrazito neenakopravno obravnavo, saj prosilec izpolnjuje vse zahteve iz razpisa, pa posla ni dobil, izbrani ponudnik pa ne, zaradi česar je lahko cenejši. Pravico posameznika, da pridobi dostop do informacij javnega značaja, opredeljuje 39. člen Ustave Republike Slovenije[7], ki določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja. ZDIJZ kot konkretizacija te ustavne določbe prispeva k zagotavljanju odprtosti (transparentnosti) delovanja države v najširšem smislu. Namen tega zakona je zagotoviti javnost in transparentnost delovanja organov ter omogočiti enako uresničevanje pravice vseh fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Pridobivanje informacij, s katerimi razpolagajo zavezanci, predstavlja način javnega nadzora nad njihovim delovanjem. To v slovenski prostor vnaša večjo odprtost, kar pripomore tudi k odkrivanju in zmanjševanju nepravilnosti pri porabi javnih sredstev in večjo odgovornosti subjektov, ki morajo delovati v javnem interesu. Novela ZDIJZ-C obveznost posredovanja informacij javnega značaja širi tudi na družbe v večinski lasti (oziroma pod prevladujočim vplivom) države ali občin, z namenom večje odgovornosti in učinkovitosti upravljanja s sredstvi teh družb. Organi in subjekti pod prevladujočim vplivom si morajo na podlagi tega zakona prizadevati tudi, da je javnost (posamezniki, združenja, mediji,…) čim bolje obveščena o njihovem delovanju. K temu jih še posebej obvezujejo določbe zakona, ki urejajo proaktivno posredovanje informacij javnega značaja v svetovni splet. Glede na navedeno tako prosilec meni, da je pritožba utemeljena.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-24/2020-7 z dne 26. 10. 2020, poslal v pristojno odločanje IP. S pritožbo je posredoval tudi predmetni ponudbi, izpis iz imenika vodij del Inženirske zbornice št. G-4209, pa tudi ponudbi s prekritimi osebnimi podatki, kot ju je prejel ponudnik. Ob tem je pojasnil še, da navedba prosilca o nerazkritju podatka o imenu in priimku kontaktne osebe pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki ima javno objavljene kontaktne podatke, ne vzdrži. Njihovih kontaktnih podatkov (e-pošte in telefonske številke) organ ni razkril, ker ti podatki predstavljajo zgolj način oziroma možnost, da naročnik preveri izpolnjevanje pogoja oziroma merila, in bi razkritje teh podatkov pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Prav tako ne drži navedba prosilca glede razkritja podatkov iz priloge 6. Organ je namreč v celoti razkril ime in priimek vodje del s seznama kadrov, kot mu daje podlago javno dostopna evidenca imenika vodij del Inženirske zbornice Slovenije, prekril pa je kontaktne podatke v referenčni ponudbi, ker ti predstavljajo le način oziroma možnost, da naročnik preveri izpolnjevanje pogoja oziroma merila, njihovo razkritje pa bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Na tem mestu je izpostavil tudi neresničnost navedb prosilca glede statusa vodje del in njegove možnosti opravljanja poklicnih nalog. Organ kot naročnik je predpisal pogoje za vodjo del, ki jih s strani izvajalca nominirani vodja del vsekakor izpolnjuje (izpis iz imenika vodij del Inženirske zbornice Slovenije), ne pa za pooblaščenega inženirja, katerega status je res v mirovanju, kot to navaja prosilec. Glede preostalih navedb pa je ugotovil, da so le-te irelevantne za postopek presoje po ZDIJZ, eventualno bi lahko bile predmet presoje v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo. V prid temu govori tudi dejstvo, da je prosilec v postopku oddaje javnega naročila Prenova fasade Center kulture Španski borci v Mostah«, št objave na Portalu javnih naročil JN002818/2020-W01, uporabil možnost vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, kot mu to omogoča peti odstavek 35. člena ZJN-3, omenjene možnosti revizije pa ni uporabil.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in, ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločba organa le glede prekritja podatkov o:

  • nazivu referenčnega posla ter e-naslova in telefonske številke kontaktne osebe naročnika (priloga 5);
  • kontaktni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (priloga 5);
  • referenčnem poslu …, ki na objektu izvaja dela »vodje del« (priloga 6).

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do predhodno navedenih podatkov zaradi varstva osebnih podatkov. Upoštevaje navedeno se tako IP najprej opredeljuje do izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Varstvo osebnih podatkov

 

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti pa gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati predhodno navedena Splošna uredba o varstvu podatkov, ki predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[8]. V določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti obsegajo posamezne osebne podatke, v obravnavanem primeru pa je sporno, ali so prosti dostopni podatki o elektronskem naslovu in telefonski številki posameznega investitorja oziroma naročnika in kontaktnih oseb Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije iz  dokumenta »Referenčna tabela« (priloga 5) in »Seznam kadrov« (priloga 6 ). IP je tako preveril, ali je za njihovo obdelavo (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V kolikor je torej podana ena od navedenih pravnih podlag, je obdelava osebnih podatkov zakonita,

 

Glede podatkov kontaktnih oseb Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

 

IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je v posameznem dokumentu »Referenčna tabela« (priloga 5) zavrnil dostop do podatkov o elektronskih naslovih in telefonskih številkah zaposlenih pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Podatki o telefonskih številkah in elektronskih naslovih teh posameznikov namreč niso prosto dostopni. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[9] Takšno stališče izhaja tudi iz mnenja Ministrstva za javno upravo.[10] Če organ objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne.  IP ob tem poudarja, da se lahko prosilec ali javnost na posamezne subjekte javnega oziroma zasebnega prava obrne preko uradnih elektronskih naslovov, ki so namenjeni komuniciranju z javnostjo. Z zavrnitvijo dostopa do zahtevanih podatkov tako po mnenju IP ni v ničemer okrnjena možnost komuniciranja.

 

Glede naziva referenčnega posla ter e-naslova in telefonske št. kontaktne osebe naročnika

 

IP ugotavlja, da je organ v posameznem dokumentu »Referenčna tabela« (priloga 5) razkril naziv naročnika oziroma investitorja, pa tudi predmet referenčnega posla, ni pa razkril podatkov o elektronskih naslovih in telefonskih številkah fizičnih oseb. IP tako zaključuje, da je tudi v tem primeru organ odločil pravilno, pri čemer se sklicuje na predhodno obrazložitev. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi posameznikov niso prosto dostopni podatki velja tako za javne uslužbence kot tudi za druge fizične osebe v zasebnem sektorju.

 

Glede referenčnega posla … (priloga 6)

 

IP ugotavlja, da je organ v tem dokumentu prekril samo elektronska naslova in telefonski številki investitorja in kontaktne osebe Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pri čemer je organ tudi v tem primeru odločil pravilno, saj, kot že navedeno, za razkritje teh podatkov nima pravne podlage.

 

Upoštevaje navedeno je IP sledil odločitvi organa v obravnavanem primeru, s katero je organ omogočil prosilcu delni dostop do predmetnih podatkov, upoštevajoč določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[11].

 

IP glede na ugotovitve v tem pritožbenem postopku pripominja še, da se sicer dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Povedano drugače, navedbe prosilca o razlogih za vložitev zahteve in navedbe organa v zvezi s statusom vodje del so za predmetni postopek po ZDIJZ irelevantne. Ob tem pa IP poudarja še, da je pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja po ZDIJZ in ni pristojen presojati siceršnjega odločanja in postopanja organa v drugi

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[12] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter , univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. In 65/20.

[3] arhiv.l2s.sl/lmenlkl-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-lmenik-pooblascenih-

inzenirjev-s-poklicnim-nazivom-v-

mirovanju/?tx izsperson pi1%5Bmode%5D=detail&tx izsperson pi1%5Bmodifier%5D=K&tx izspers

on pi1%5Bvalue%5D=7768

[4] Uradni list RS, št. 61/17.

[5] Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18.

[6] Uradni list RS, št. 22/19.

[7] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a.

[8] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo.

[9] Npr. Odločbe IP, št. 090-59/2009, št. 090-81/2017 in št. 090-267/2017.

[10] https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Transparentnost/Pravna-mnenja-MJU/Ostala-mnenja/44ccbf0b06/Elektronski_naslovi_stevilke_mnenje_MJU.pdf

[11] Uradni list RS, št. 24/2016.

[12] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.