Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.09.2020
Naslov: prosilec - Mestna občina Celje
Številka: 090-199/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente, iz katerih bi izhajali odgovori na prosilčeva vprašanja. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na prosilčeva vprašanja ne razpolaga, zato je zahtevo prosilca zavrnil in potrdil odločitev organa.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-199/2020/4

Datum: 24. 9. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi , (v nadaljevanju prosilec), z dne 29. 7. 2020, zoper odločbo Mestne občine Celje,  Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2020 z dne 15. 7. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 29. 7. 2020 zoper odločbo Mestne občine Celje št. 090-1/2020 z dne 15. 7. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 7. 6. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer za:

  1. Dokumente, iz katerih je razvidno, kako je organ po lokalnih volitvah leta 2018 uredil nerešene zadeve z družbo Premena, ki v času lokalnih volitev ni imela dovoljenja za oglaševanje in iz katerih je razvidno, ali so bila odstranjena plakatna mesta družbe Premena. Če zadeve niso urejene, prosi za dokumentacijo, kdo je za to odgovoren in kako so odgovorne osebe disciplinsko obravnavali. Zahtevane informacije želi v elektronski obliki, posredovane po elektronski pošti.
  2. Dokumente, iz katerih je razvidno, kakšna finančna škoda je bila povzročena organu v primeru ..., kdo je odgovoren za nastalo škodo, ali je bila odgovorna oseba disciplinsko obravnavana in ali je povrnila nastalo škodo. Zahtevane informacije želi v elektronski obliki, posredovane po elektronski pošti.
  3. Dokumente, iz katerih je razvidno, ali je organ uredil pogodbeno razmerje s Kinološkim društvom po spremembi lastniškega deleža na parcelah, ki jih ima društvo v uporabi. Če pogodbena razmerja niso urejena, prosi za dokumentacijo, kdo je za nastalo situacijo odgovoren in kako so na organu disciplinsko obravnavali odgovorne osebe. Zahtevane informacije želi v elektronski obliki, posredovane po elektronski pošti.
  4. Dokumente, ki dokumentirajo potek sej Statutarnih komisij organa, iz tega in prejšnjega sklica Mestnega sveta, na katerih je bila obravnavana problematika ponarejanja pobude mestnega svetnika Frica Krajnca. Zahtevane informacije želi v elektronski obliki, kot zvočne zapise na zgoščenki CD in skenirane magnetograme vseh točk navedenih sej.
  5. Dokumente, ki dokumentirajo potek 5. redne seje Mestnega sveta organa z dne 16. 4. 2019. Zahtevane informacije želi v elektronski obliki, kot zvočni zapis na zgoščenki CD in skeniran magnetogram navede seje.
  6. Dokument, ki dokumentira, da ima most na cesti Heroja Rojška čez Koprivnico, ki se priključi na ulico Mesta Grevenbroicha v Celju, gradbeno dovoljenje. Zahtevane informacije želi v elektronski obliki, posredovane po elektronski pošti.
  7. Dokumente, ki dokumentirajo letno realizacijo plačil organa družbi VOC Celje d.o.o. in njenim hčerinskim podjetjem, za zadnjih deset let. Zahtevane informacije želi v elektronski obliki, posredovane po elektronski pošti.
  8. Dokumente, ki dokumentirajo na kakšen način je organ pristojnemu ministrstvu predlagal spremembo trase poteka obvoznice sever - jug. Na osnovi katerega dokumenta se je organ odrekel izvedbi obvoznice S - J kot jo je predlagalo pristojno ministrstvo. Zahtevane informacije želi v elektronski obliki, posredovane po elektronski pošti.
  9. Dokumente, ki dokumentirajo delovanje zimske službe za mesec februar 2020, z vremenskimi pojavi in temperaturami po posameznih dnevih, dokumente, ki dokumentirajo nepotrebno izvajanje zimske službe, zaradi višjih temperatur v tem mesecu in dokumente, kako se v takem primeru obračunavajo stroški zimske službe. Zahtevane informacije želi v elektronski obliki, posredovane po elektronski pošti.

 

Zahtevo prosilca, ki se nanaša na 2., 3., 6. in 9. točko zahteve, je organ zavrnil z odločbo št. 090-1/2020 z dne 15. 7. 2020, ker zaprošeni dokumenti ne izpolnjujejo kriterija materializirane oblike iz 1. odstavka 1. člena, v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. V obrazložitvi glede 2. točke zahteve prosilca je organ pojasnil, da iz zahteve ne more razbrati, kateri »primer ...« je imel prosilec v mislih, saj je ta navedba preveč splošna, oseba ... je nedoločljiva, pa tudi če bi bila, bi lahko bila udeležena v več primerih oz. postopkih organa, zato je glede te točke zahtevo prosilca zavrnil.

 

Dne 29. 7. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-1/2020 z dne 15. 7. 2020, (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da se pritožuje zoper zavrnitev dostopa do dokumentov, iz katerih je razvidno, kakšna finančna škoda je bila povzročena organu v primeru ..., kdo je odgovoren za nastalo škodo, ali je bila odgovorna oseba disciplinsko obravnavana in ali je povrnila nastalo škodo? Prosilec je pojasnil, da je zahteval dokumente v zadevi, kjer odgovorna oseba organa dlje časa ni izstavljala obračunov najemnih stroškov za …. Prosilec je ponovno zahteval, da mu organ, v elektronski obliki, posreduje dokumente, iz katerih je razvidno, kakšna finančna škoda je bila povzročena organu v primeru ..., kdo je odgovoren za nastalo škodo, ali je bila odgovorna oseba disciplinsko obravnavana in ali je povrnila nastalo škodo?  

 

Po prejemu pritožbe prosilca je organ izdal novo odločbo št. 090-1/2020 z dne 7. 9. 2020, s katero je v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentov, iz katerih je razvidno, kakšna finančna škoda je bila povzročena organu v primeru ... (del 2. točke zahteve prosilca z dne 7. 6. 2020), zadevo rešil drugače, in sicer na način, da je prosilcu posredoval tožbo organa zoper toženo stranko ..., z dne 28. 3. 2018.

 

Organ izpodbijane odločbe v preostalem delu po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1/2020 z dne 8. 9. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

V dopisu št. 090-1/2020 z dne 8. 9. 2020 je organ pojasnil, da je pritožbi prosilca z dne 29. 7. 2020 delno ugodil in izdal delno odločbo, po kateri je prosilcu posredoval dokument-tožbo, ki se nanaša na finančno škodo, ki je bila povzročena organu v primeru .... Pred posredovanjem tožbe je organ pridobil odgovor Okrajnega sodišča v Celju, iz katerega izhaja, da razkritje podatkov iz tožbe ne bi škodovalo izvedbi sodnega postopka. Glede na dejstvo, da organ ne razpolaga z informacijami, ki so zahtevane v pritožbi v delu, ki se glasi: »Kdo je odgovoren za nastalo škodo, ali je bila odgovorna oseba disciplinsko obravnavana in ali je povrnila nastalo škodo?«, je v tem delu pritožbo odstopil v pristojno reševanje IP.

 

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-199/2020/3 z dne 18. 9. 2020. Organ je IP pojasnil, da v zvezi z navedenim primerom poteka sodni postopek, ki še ni zaključen, zato tudi organ še ni iskal krivca znotraj organa. Glede na navedeno organ ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori  na vprašanja, kdo je odgovoren za nastalo škodo, ali je bila odgovorna oseba disciplinsko obravnavana in ali je povrnila nastalo škodo.  

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbe prosilca z dne 29. 7. 2020 izhaja, da se prosilec pritožuje zoper zavrnitev dostopa do 2. točke zahteve z dne 7. 6. 2020. Ker je organ po prejemu pritožbe prosilca z dne 29. 7. 2020, del izpodbijane odločbe spremenil, in sicer v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumenta, iz katerega bo razvidna finančna škoda, ki je bila povzročena organu v primeru ..., in v tem delu izdal novo odločbo št. 090-1/2020 z dne 7. 9. 2020, zoper katero pa IP (še) ni prejel pritožbe, so predmet tega pritožbenega postopka le vprašanja, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, kdo je odgovoren za nastalo škodo, ali je bila odgovorna oseba disciplinsko obravnavana in ali je povrnila nastalo škodo, v primeru ....

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

 

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja, kdo je odgovoren za nastalo škodo, ali je bila odgovorna oseba disciplinsko obravnavana in ali je povrnila nastalo škodo, v primeru ..., v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

 

IP ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka