Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 17.09.2020
Naslov: prosilec - Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Bled, Bohinj in Železniki
Številka: 090-189/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil pritožbo, v kateri je poleg dokumentov iz prvotne zahteve, zahteval še dodatne dokumente glede odzivov organa na njegove prijave kršitev plovbnega režima na Blejskem jezeru. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se prosilec dejansko ne pritožuje zoper odločbo, ki je predmet presoje, ampak zahteva posredovanje novih dokumentov in pojasnil ter seznanitev z njegovimi osebnimi prijavami kršitev, skladno s 24. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru, zato je prosilčevo pritožbo, kot neutemeljeno zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-189/2020/3

Datum: 17. 9. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 8. 2020, zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki, Cesta svobode 13 , 4260 Bled (v nadaljevanju organ), št. 090-19/2020-2 z dne 19. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 24. 8. 2020 zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Bled, Bohinj in Železniki št. 090-19/2020-2 z dne 19. 8. 2020,  se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 4. 8. 2020 na organ naslovil zahtevo za posredovanje statistike odzivov organa na njegove vsakodnevne prijave kršitev plovbnega režima, vložene v obdobju od aprila do oktobra 2019, ki bo zajemala podatke, kdaj se je organ odzval nanje in dokumente, pri kom vse je opravil nadzor.

 

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-19/2020-2 z dne 19. 8. 2020, ker z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da so prosilčeve vloge, ki jih poimenuje prijave kršitev, po vsebini zajemale poročila o številu čolnov, ki jih je na posamezni dan zaznal v čolnarnah ter njihovo primerjavo s številom privezov, določenih v 7. členu takrat veljavnega Odloka o plovbnem režimu po Blejskem jezeru (v nadaljevanju odlok), občasno pa tudi podatke, kje na obali Blejskega jezera se nahajajo raznovrstna plovila. Na podlagi prosilčevega stališča, da preseganje števila čolnov v čolnarnah predstavlja kršitev odloka ter, da ima organ pristojnost za odstranitev presežka čolnov, je od organa zahteval, da kršiteljem izreka sankcije in odstranjuje presežne čolne. Vezano na odsotnost materialnopravne podlage povzetega prosilčevega stališča, je organ utemeljenost 133 pisnih prosilčevih prijav preverjal v okviru svojih rednih nadzorov. Organ je pojasnil, da v zvezi s tem, kdaj se je odzval na posamezno prosilčevo prijavo in pri kom konkretno je opravil nadzor, ni izdajal nobenih aktov oziroma dokumentov ali teh podatkov na kakršenkoli način zaznamoval oz. beležil. Prav tako ni izdajal dokumentov, ali si zaznamoval (najbolj pogostih) primerov, ko v okviru rednega nadzora, zatrjevana kršitev ni bila ugotovljena oz. je uradna oseba izrekla le ukrep opozorilo. Organ je navedel, da podatkov, ki jih zahteva prosilec, ni mogoče izvoziti niti iz razpoložljive statistike organa, ki temelji na začetih postopkih in izdanih pravnih aktih. Z ločenim vpogledom v vsakega od delovnih nalogov ter izdelavo dodatne statistike v smislu priprave novega dokumenta, bi bilo možno pripraviti okvirne podatke glede skupnega števila opravljenih nadzorov, ne pa tudi relevantnih in točnih podatkov o času in kraju odziva na vlagateljeve prijave. Ker organi v postopku po ZDIJZ niso zavezani ustvarjati novih informacij, jih obdelovati in analizirati tako, da bi po kriterijih in kategorijah, ki jih zahtevajo prosilci, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, je organ prosilčevo zahtevo zavrnil. Organ je še navedel, da je prosilcu z dopisom št. 060-4/2020-13 z dne 3. 8. 2020-13 že posredoval vso statistiko, s katero tozadevno razpolaga, in sicer, da je na podlagi 133 vlagateljevih pisnih pobud za ukrepanje, prejetih v letu 2019, po uradni dolžnosti uvedel 20 inšpekcijskih in 17 prekrškovnih postopkov ter izdal 22 plačilnih nalogov. Glede plovil, ki so bila nepravilno shranjena je bilo nameščenih 7 odredb za odstranitev, katera so bila s strani zavezancev odstranjena v odrejenem roku, z  izjemo enega prisilno odstranjenega, zoper katerega je bil uveden prekrškovni postopek.

 

Dne 24. 8. 2020 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-19/2020-2 z dne 19. 8. 2020, v kateri je podrobno pojasnil dogajanje v zvezi s kršitvami nepravilno vezanih čolnov, nepravilne vožnje modrega skuterja, motokros motorjev, štirikolesnikov, divjega taborjenja in kampiranja. Prosilec je zahteval, da ga organ seznani z vsem vezanim na vse prijave dane zoper kršitve v čolnarni …, vsemi prijavami zoper kršitve v čolnarni …, po domače pri …, vsemi prijavami zoper kršitve v čolnarni …, vsemi prijavami zoper kršitve čolna …, ki je bil divje privezan na … ter vsemi ukrepi in nadzori vezanimi na njegove druge prijave, katere seznanitev mu organ odklanja. Prosilec je zahteval tudi odgovore, zakaj je organ pustili čoln divje privezan na … vse od leta 2016 in ga je odstranili šele zaradi njegovih pritiskov septembra 2019 ter zakaj je imel ribiški čoln, ki ga ni nikoli prijavil, nalepko, istočasno pa je bil .. brez kazni? Prosilec zahteva, da ga organ v kronološkem sosledju seznani z vsem zahtevanim glede njegovih osebnih prijav, skladno s 24. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14).

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-18/2020-16 z dne 27. 8. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP najprej pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 4. 8. 2020 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločitve, št. 090-19/2020-2 z dne 19. 8. 2020, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

 

Prosilec v pritožbi zahteve namreč ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 4. 8. 2020 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov, saj navedeno ni bilo predmet odločanja v tem postopku.

 

IP tako ugotavlja, da je organ v odločbi št. 090-19/2020-2 z dne 19. 8. 2020 odločil o dostopu do statistike odzivov organa na prosilčeve vsakodnevne prijave kršitev plovbnega režima, vložene v obdobju od aprila do oktobra 2019, ki bi zajemala podatke, kdaj se je organ odzval nanje in dokumente, pri kom vse je opravil nadzor, zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga s statistiko odzivov organa na prosilčeve vsakodnevno posredovane prijave kršitev plovnega režima, vložene v obdobju od aprila do oktobra 2019, ki bi zajemala podatke, kdaj se je organ odzval nanje in dokumente, pri kom vse je opravil nadzor.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

 

Po pregledu spisovne dokumentacije IP ugotavlja, da iz pritožbe prosilca z dne 24. 8. 2020, ne izhaja, da prosilec prereka odločitev organa, ki je predmet tega pritožbenega postopka. Ker se prosilec v tem pritožbenem postopku dejansko ne pritožuje zoper odločitev organa, ki je predmet presoje tega postopka, temveč zahteva posredovanje novih dokumentov in pojasnil ter seznanitev z njegovimi osebnimi prijavami kršitev, skladno s 24. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru, s pritožbo v tem pritožbenem postopku ne more uspeti.  

 

IP ob tem še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa v inšpekcijskih  postopkih. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je prosilčeva pritožba zoper odločbo organa, št. 090-19/2020-2 z dne 19. 8. 2020, neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke