Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 23.04.2008
Naslov: Prosilec - MDDSZ
Številka: 021-23/2008
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 021-23/2008/4
Datum: 23.04.2008


Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Direktorata za družino, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka 16012-62/2007/6 z dne 04.02.2008, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožba prosilca se kot neutemeljena  zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 27.11.2007 na organ naslovil vlogo z naslovom »prošnja za informacijo javnega značaja«, v kateri prosi, da mu organ zaradi raziskave, kakšne so možnosti, da bi država priznala civilne posledice cerkvene zakonske zveze, posreduje predlog Družinskega zakonika iz leta 2005 z uvodnimi pojasnili in dokumente, ki vsebujejo razloge za črtanje tistih členov iz omenjenega predloga zakonika, ki so dopuščali priznanje civilnih posledic cerkvene zakonske zveze oziroma je iz njih izhajalo, da država priznava zakonsko zvezo, sklenjeno pred versko skupnostjo.

Prosilec je dne 10.01.2008 na Pooblaščenca vložil pritožbo zoper molk organa. Pooblaščenec je z dopisom št. 0900-6/2008/2 pozval organ, naj mu sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno.

Dne 22.01.2008 je Pooblaščenec prejel dopis organa št. 16012-62/2007/3, v katerem je pojasnil razloge za molk. In sicer, je bila strokovna sodelavka, na katero je bila knjižena obravnavana zadeva, daljši čas na dopustu in zato ni mogla pravočasno izdati odločbe. Organ je še navedel, da je predlog Družinskega zakonika z uvodnimi pojasnili objavljen na spletni strani ministrstva www.mddsz.gov.si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/ in da zato po določbi 5. odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu ni dolžan posredovati zahtevane informacije, ki je že enostavno javno dostopna. Dokumenti, ki vsebujejo razloge za črtanje členov, ki so predmet zahteve, pa ne obstajajo, saj je predlog Družinskega zakonika iz leta 2005 v delu, ki je za prosilca aktualen, enak zdajšnjemu in ne vsebuje prenosa javnega pooblastila za sklepanje zakonske zveze verskemu subjektu.

Na prejeta pojasnila se je Pooblaščenec dne 24.01.2008 odzval s pozivom organu, da mora na podlagi drugega dela določbe 5. odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu nemudoma posredovati ustrezno napotilo, kje se javno objavljena informacija nahaja. Pooblaščenec je v pozivu tudi opozoril na določbo 2. odstavka 22. člena ZDIJZ, po kateri je potrebno izdati pisno odločbo, če se zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, kar se nanaša tudi na konkretni primer, ko organ z zahtevanimi dokumenti, iz katerih so razvidni razlogi za črtanje členov glede prenosa javnega pooblastila za sklepanje zakonske zveze verskemu subjektu, ne razpolaga, hkrati pa ne more ugotoviti, kateri organ zavezanec s takšno informacijo razpolaga.

Organ je nato dne 04.02.2008 prosilcu poslal dopis št. 16012-62/2007/5 z napotilom na spletno stran www.mddsz.gov.si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/, na kateri je objavljen predlog Družinskega zakonika iz leta 2007 z uvodnimi pojasnili in pri tem še dodatno pojasnil, da je ta v delu, ki je za prosilca aktualen, enak Družinskemu zakoniku iz leta 2005 in da v njem ni vsebovanega prenosa javnega pooblastila za sklepanje zakonske zveze verskemu subjektu. Iz navedenega razloga je organ zato z odločbo št. 16012-62/2007/6 zahtevo prosilca po posredovanju dokumentov, ki vsebujejo razloge za črtanje členov, ki se nanašajo na priznanje civilnih posledic cerkvene zakonske zveze, iz zahtevanega predloga zakonika iz leta 2005, zavrnil.

Na odločbo in dopis organa se je prosilec dne 21.02.2008 pritožil. V pritožbi je navedel, da se pritožuje zoper zavrnilno odločbo in zoper napotilo, saj je bil napoten na informacijo javnega značaja, ki ni bila predmet njegove zahteve. Predlog Družinskega zakonika iz leta 2005 v delu, ki je zanj aktualen, namreč ne more biti enak zdajšnjemu, saj so o zahtevanem predlogu zakonika leta 2005 pisali že slovenski mediji, kot to izhaja iz članka »Bo cerkvena poroka enakovredna civilni?«, objavljenim v Dnevniku dne 20.08.2005. To potrjuje tudi pismo, ki ga je organ dne 25.05.2006 poslal Uradu za verske skupnosti, Komisiji Vlade Republike Slovenije za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti, v katerem je navedeno, da »MDDSZ pripravlja nov družinski zakonik, v okviru katerega bo ministrstvo uredilo status cerkvene poroke, tako da ji bo priznan tudi civilno pravni učinek.« Omenjeno pismo je Urad za verske skupnosti kot prilogo dokumenta št. 060-03/06-1229 dne 22.06.2006 posredoval tudi Rimskokatoliški cerkvi. Ker navedeno dokazuje, da je zahtevani predlog zakonika obstajal, prosilec še sklepno ocenjuje, da morajo obstajati tudi zapisani razlogi za črtanje členov, ki so predmet zahteve.

Organ je pritožbo prosilca preizkusil v smislu 240. člena ZUP. Kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi jo je z dopisom št. 16012-62/2007/9 s prilogami dne 14.02.2008 na podlagi 245. člena ZUP odstopil v reševanje Pooblaščencu.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo, je Pooblaščenec pri organu dne 04.04.2008 in 07.04.2008 opravil dodatne poizvedbe. Čeprav je Pooblaščenec ugotovil, da predlog Družinskega zakonika iz leta 2005 ne vsebuje členov v zvezi s prenosom javnega pooblastila za sklepanje zakonske zveze verskemu subjektu, je organ vseeno pozval, da pošlje prosilcu zahtevani predlog, kar je organ skupaj s spremnim dopisom z dne 08.04.2008, št. 16012-62/2007/10 tudi storil (Pooblaščencu v vednost).


Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je dopis organa št. 16012-62/2007/5 z napotilom na spletno stran, na kateri je objavljen predlog Družinskega zakonika iz leta 2007 z uvodnimi pojasnili in odločbo št. 16012-62/2007/6 glede zavrnitve posredovanja dokumentov, ki vsebujejo razloge za črtanje členov, ki se nanašajo na priznanje civilnih posledic cerkvene zakonske zveze, štel za zavrnilno odločbo, s katero je organ prosilcu v smislu 2. odstavka 22. člena ZDIJZ dostop delno zavrnil, kot to izhaja tudi iz ravnanja organa, opisanega v obrazložitvi omenjene odločbe.

Ker se je prosilec v pritožbi skliceval na dejstvo, da posredovana informacija z vidika prenosa javnega pooblastila za sklepanje zakonske zveze ni enaka zahtevanemu dokumentu, Pooblaščenec nadalje uvodoma še pojasnjuje, da je z namenom razjasnitve dejanskega stanja v obravnavanem primeru najprej ugotavljal vsebinsko istovetnost zahtevanega in posredovanega dokumenta. Na podlagi opravljenih poizvedb pri organu dne 04.04.2008 in 07.04.2008 se je z vpogledom v zahtevani dokument prepričal, da predlog Družinskega zakonika iz leta 2005 z uvodnimi pojasnili ne vsebuje členov, ki bi dopuščali priznanje civilnih posledic cerkvene zakonske zveze oziroma bi iz njih izhajalo, da država priznava zakonsko zvezo, sklenjeno pred versko skupnostjo. Pri tem pa vsebujeta oba predloga zakonika, torej zahtevani in posredovani, v delu, ki je za prosilca aktualen, identično obrazložitev, zakaj predlog nima določb o pristojnosti in načinu ugotavljanja pogojev za sklenitev zakonske zveze pred verskim organom.

2. Informacija javnega značaja in kriterij materializirane oblike

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Organ, kot ministrstvo, ki je del izvršilne veje oblasti, brez dvoma sodi med organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Enako izhaja iz 14. člena Zakona o državni upravi (Ur. l. RS, št. 113/05, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDU-1), ki ministrstva uvršča med upravne organe, ki opravljajo upravne naloge. Kot tak je organ pravna oseba javnega prava, ki sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
-     da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana
z   delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
-    da organ z njo razpolaga,
-    da se informacija nahaja v materializirani obliki.
To pomeni, da predstavlja informacijo javnega značaja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja, pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatke, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).  

Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevani predlog zakonika izpolnjuje vse tri zgoraj navedene kriterije za opredelitev informacije javnega značaja po 1. odstavku. 4. člena ZDIJZ. Nastal je v zvezi z izvajanjem nalog iz 8. člena v povezavi s 1. odstavkom 14. člena ZDU-1, torej kot priprava predloga zakona za vlado, zato nedvomno izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, s katerim organ razpolaga. Napisano velja tudi za posredovani dokument, ki je, kot že ugotovljeno, v delu, aktualnem za prosilca, enak zahtevanemu dokumentu. Zato je organ s tem, ko je prosilcu posredoval napotilo, kje se javno objavljeni predlog Družinskega zakonika iz leta 2007 z obrazložitvijo nahaja, v tem delu zahteve postopal v skladu s 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Upoštevaje navedeno je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena.

Kljub temu pa je Pooblaščenec zaradi celovitega uresničevanja namena ZDIJZ, opredeljenim v 2. členu ZDIJZ, organ vseeno pozval, da pošlje prosilcu zahtevani predlog zakonika z obrazložitvijo, kar je organ skupaj s spremnim dopisom z dne 08.04.2008, št. 16012-62/2007/10 tudi storil. Z namenom zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov ter omogočitvi uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, si mora organ po določbi 2. člena ZDIJZ namreč prizadevati, da doseže čim večjo osveščenost javnosti o svojem delovanju. To pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev, še posebej v zakonodajnem postopku, na katerega se nanaša tudi obravnavani primer. Zahtevani dokument je namreč nastal na samem začetku postopka sprejemanja zakonika, kot predlog zakonika in je bil zato že po sami naravi postopka podvržen različnim spremembam, katerih rezultat je dokument, na katerega je bil prosilec napoten. Čeprav je zahtevani dokument torej v delu, ki je za prosilca aktualen, enak posredovanemu, pa vseeno kot celota predstavlja samostojno različico predloga predpisa v določeni fazi zakonodajnega postopka, kjer je zahteva po javnosti takšnih postopkov nujen predpogoj za učinkovito sodelovanje javnosti v procesu pravnega urejanja družbeno pomembnih vprašanj s strani oblasti, kot to smiselno izhaja tudi iz 10. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07, v nadaljevanju UPIJZ). Ta v 1. odstavku določa, da mora predlog zakona ali drugega akta državnega zbora ministrstvo posredovati v svetovni splet najkasneje po sprejemu na delovnih telesih vlade. 7. odstavek 10. člena UPIJZ nadalje veleva, da ministrstvo skupaj s prvotnim dokumentom objavi tudi vse kasnejše različice dokumenta tako, da zagotovi sledljivost sprememb prvotnega dokumenta. Iz navedenih določb 10. člena UPIJZ je razvidno, da informacija javnega značaja ni le končno besedilo predloga predpisa, pač pa tudi že vse predhodne verzije predloga predpisa in da je eden izmed namenov tovrstnih objav predlogov predpisov tudi sledljivost sprememb prvotnega dokumenta, kar je še posebej pomembno v zakonodajnem postopku, v katerem se urejajo temeljna družbena vprašanja in je zato možnost sodelovanja javnosti nujna. Zaradi transparentnosti delovanja javnih oblasti in zakonodajnega postopka je Pooblaščenec na podlagi navedenega, kljub napotitvi na dokument, ki je v delu, ki je za prosilca aktualen, enak zahtevanemu, organu predlagal, da prosilcu predloži celoten zahtevani dokument, kar je organ dne 8. 4. 2008 tudi storil.

Ker pa zahtevani in posredovani dokument ne vsebujeta členov, ki bi dopuščali priznanje civilnih posledic cerkvene zakonske zveze oziroma bi iz njih izhajalo, da država priznava zakonsko zvezo, sklenjeno pred versko skupnostjo in oba tudi identično utemeljujeta, zakaj jih ne vsebujeta, je Pooblaščenec ugotovil, da organ z dokumenti z zapisanimi razlogi za črtanje členov, ki so predmet zahteve, ne razpolaga. Pooblaščenec zato ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbam organa, prav tako pa v konkretnem primeru ni našel nobene pravne podlage, iz katere bi izhajala obveznost organa, da bi predmetne dokumente moral imeti. Prav tako iz zgoraj predstavljenega načela transparentnosti delovanja javnih oblasti in posledične participacije javnosti po naravi stvari izhaja, da je v primeru zakonodajnega postopka njegov del javna razprava o vsebini in različnih možnostih, kamor sodijo tudi članki in dopisi, na katere se prosilec v pritožbi sklicuje. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec tako sledil navedbam organa in zaključil, da je potrebno pritožbo prosilca tudi v tem delu zavrniti, ker ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, saj organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. To pomeni, da v delu prosilčeve zahteve po dokumentih, ki vsebujejo razloge za črtanje tistih členov iz predloga Družinskega zakonika, ki so dopuščali priznanje civilnih posledic cerkvene zakonske zveze, ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen pogoj, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca tudi v tem delu ni mogoče ugoditi, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, saj zahtevana informacija ne obstaja.

Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je odločba organa pravilna, je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba oziroma upravni spor, pač pa je dopusten upravni spor zoper odločbo organa, št. 16012-62/2007/6 z dne 04.02.2008. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani,  Fajfarjeva 33, Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



       Informacijski pooblaščenec:
   Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
                pooblaščenka