Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 02.10.2009
Naslov: Prosilec - MDDSZ
Številka: 090-110/2009
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 090-110/2009/4
Datum: 2. 10. 2009


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 8. 2009, zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 129-66/2009/6, z dne 7. 7. 2009, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo


ODLOČBO:


1.    Pritožba prosilca, z dne 13. 8. 2009 zoper odločbo organa št. 129-66/2009/6, z dne 7. 7. 2009, se zavrne.

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v:


Prosilec je dne 22. 1. 2009 na organ naslovil zahtevo, v kateri je z izrecnim sklicevanjem na ZDIJZ zaprosil za navedbo dokumenta in določbe (prepis dokumenta in določbe), ki utemeljuje, da je na obrazcu S-1/2 - »vloga očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka« prisotno dodatno opozorilo o tem, da je treba neplačan očetovski dopust uveljavljati hkrati s plačanim očetovskim dopustom ter da ga naknadno ni mogoče uveljavljati (zahtevek št. 1).

Prosilec je dne 20. 5. 2009 na organ naslovil dodatno zahtevo, v kateri je z izrecnim sklicevanjem na ZDIJZ zaprosil za:
-    navedbo dokumenta in določbe, ki naj bi bila pravna podlaga za stališče, da se pravica do očetovskega dopusta uveljavlja na enem obrazcu, ne glede na to, da je njena izraba sestavljena iz dveh različnih delov oziroma dokumenta in določbe, ki predpisuje, da mora oče neplačan očetovski dopust uveljavljati hkrati s plačanim očetovskim dopustom ter da ga naknadno ne more uveljavljati (zahtevek št. 2);
-    navedbo dokumenta in določbe, ki naj bi določala ali predpisovala, da se mora oče pri izpolnjevanju obrazca S-1/2, v točki II, poleg načina koriščenja očetovskega dopusta, opredeliti tudi glede njegovega obsega - plačani oziroma neplačani očetovski dopust (zahtevek št. 3).

Dne 7. 7. 2009 je organ izdal odločbo št. 129-66/2009/6 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevek št. 1, zahtevek št. 2 in zahtevek št. 3 zavrnil, ker organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. V obrazložitvi je organ povzel določbe 4. člena ZDIJZ, iz katerega izhajajo trije kriteriji za obstoj informacije javnega značaja. Organ je v nadaljevanju obrazložitve povzel določbe 23. in 25. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 97/01 s spr. in dop.; v nadaljevanju ZSDP) ter ob tem pojasnil:
-    da iz navedenih zakonskih določb ne izhaja obveznost prisotnosti opozorila z vsebino, da je treba neplačan očetovski dopust uveljavljati hkrati s plačanim očetovskim dopustom, ter da ga naknadno ni mogoče uveljavljati na obrazcu S-1/2. To opozorilo je bilo dano na centru za socialno delo v pomoč strankam, da ne bi spregledale možnosti za koriščenje očetovskega dopusta;
-    da iz navedenih določb ne izhaja pravna podlaga za stališče, da se pravica do očetovskega dopusta uveljavlja na enem obrazcu, ne glede na to, da je njena izraba sestavljena iz dveh različnih delov;
-    da iz navedenih pravnih podlag ne izhaja določba, ki bi dopuščala ali celo predpisovala, da se mora oče pri izpolnjevanju obrazca S-1/2, v točki II. poleg načina koriščenja očetovskega dopusta, opredeliti tudi glede njegovega obsega.
V obrazložitvi je organ še pojasnil:
-    da Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Ur. l. RS, št. 31/08 s spr. in dop.; v nadaljevanju PPUPDP) v 1. členu določa postopek za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov, predpisuje dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posamezne pravice in določa vsebino obrazcev, na katerih se vlagajo zahteve za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov. Obrazci so kot priloga sestavni del pravilnika;
-    da gre pri pravici do očetovskega dopusta za eno pravico, ki se jo uveljavlja na enem obrazcu za uveljavitev te pravice, ne glede na to, da je pravica takšne narave, da del pravice očetovskega dopusta lahko oče izkoristi do šestega meseca otrokove starosti in ima v tem času pravico do nadomestila plače za čas očetovskega dopusta, drugi del pravice pa lahko izkoristi do tretjega leta starosti otroka, vendar v tem času nima pravice do nadomestila plače za čas trajanja očetovskega dopusta, so pa plačani prispevki za socialno varnost.

Prosilec je dne 31. 7. 2009 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ta pa jo je v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP odstopil organu. Ker organ svoje odločbe ni spremenil, je pritožbo po preskusu procesnih predpostavk, odstopil v reševanje Pooblaščencu, ki jo je prejel 13. 8. 2009. V pritožbi prosilec navaja:
-    da je odločitev organa sicer pričakovana, saj tudi sam meni, da nekatere zahteve oziroma ravnanja pristojnih organov nimajo nikakršne pravne podlage. To potrjujejo tudi navedbe organa v prvem delu predzadnjega odstavka obrazložitve izpodbijane odločbe;
-    da organ v obrazložitvi (v nadaljevanju predzadnjega odstavka) trdi nekaj, kar je v popolnem nasprotju z utemeljitvijo iz prejšnje alineje, saj navaja, da »gre pri pravici do očetovskega dopusta za eno pravico, ki se jo uveljavlja na enem obrazcu za uveljavitev te pravice, ne glede na to, da je pravica takšne narave…«. Ta trditev je lahko resnična le ob predpostavki, da organ z zahtevano informacijo razpolaga. Glede na navedeno organ v odločbi navaja dve izključujoči trditvi, zaradi česar je celotna odločba nejasna. K temu pripomore še sklicevanje na PPUPDP, ki očetovskega dopusta sploh ne omenja.

Pooblaščenec se je v ugotovitvenem postopku oprl izključno na dokumentarno gradivo, ki ga je Pooblaščencu odstopil organ ter na javno dostopne predpise, ki urejajo področje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo, saj v celoti zadoščajo za pravilno odločitev o pritožbi prosilca. V postopku ni presojal morebitnega obstoja drugih dokumentov, ki po svoji naravi niso predpisi (splošni pravni akti), saj se prosilec v zahtevi omejuje le na  predpise.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Zaradi nejasnosti v obrazložitvi izpodbijane odločbe, prosilec v pritožbi izraža prepričanje, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga. Poleg tega pa nasprotuje nejasni obrazložitvi izpodbijane odločbe, ker naj bi se navedbe med seboj izključevale, poleg tega pa naj bi se organ skliceval na napačen predpis.

1. Vprašanje obstoja informacije javnega značaja

1.1. Materialnopravne podlage za obstoj informacije javnega značaja

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ).

Informacija javnega značaja je vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (4. člen ZDIJZ).

Iz določb 1. in 4. člena ZDIJZ izhaja, da morajo biti za obstoj informacije javnega značaja kumulativno izpolnjeni trije kriteriji:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati (obstoj informacije v ožjem smislu),
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.

V obravnavanem primeru ostaja le še vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga. Informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oziroma pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatnih pojasnil, da bi zadostili zahtevi prosilca.

1.2. Presoja navedb organa o tem, da zahtevani dokumenti ne obstajajo

O resničnosti navedb organa oziroma o resničnem neobstoju zahtevanih dokumentov se je Pooblaščenec prepričal na podlagi predpisov s področja pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo, zlasti določb, ki urejajo očetovski dopust: ZSVDP, zlasti členi od 23 do 25 in Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo (Ur. l. RS, št. 31/08; v nadaljevanju PPUPZSV), zlasti členi od 18 do 21 skupaj s 13 prilogami, ki vključujejo tudi obrazec S-1/2 (»vloga očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka«).

Pooblaščenec ugotavlja, da iz določb ZSVDP in PPUPZSV ne izhaja:
1.    obveznost, da je na obrazcu S-1/2 prisotno dodatno opozorilo o tem, da je treba neplačan očetovski dopust uveljavljati hkrati s plačanim očetovskim dopustom, ter da ga naknadno ni mogoče uveljavljati;
2.    obveznost oziroma omejitev, da se pravica do očetovskega dopusta uveljavlja na enem obrazcu, ne glede na to, da je njena izraba sestavljena iz dveh različnih delov;
3.    obveznost oziroma omejitev, da mora oče neplačan očetovski dopust uveljavljati hkrati s plačanim očetovskim dopustom, ter da ga naknadno ne more uveljavljati;
4.    obveznost, da se mora oče pri izpolnjevanju obrazca S-1/2, v točki II. poleg načina koriščenja očetovskega dopusta opredeliti tudi glede njegovega obsega - plačani oziroma neplačani očetovski dopust.

V zvezi z drugo in tretjo alinejo Pooblaščenec dodatno ugotavlja, da se pravica do očetovskega dopusta lahko sukcesivno (tj. zaporedno z določenim v časovnim razmakom) uveljavlja na istem ali na dveh istovrstnih obrazcih, ne pa nujno istočasno (tj. z enkratno vlogo) na istem (enem) obrazcu. 

V zvezi s tretjo alinejo Pooblaščenec dodatno ugotavlja, da se mora oče ob opredelitvi za posamezno vrsto dopusta hkrati opredeliti za obseg dopusta, ki ga uveljavlja (tj. če uveljavlja npr. pravico do plačanega očetovskega dopusta, mora navesti še, ali bo ta dopust koristil v strnjenem nizu skupaj s številom dni, ali pa bo ta dopust koristil po dnevih skupaj s številom dni).

Pooblaščenec se je o dejanskem stanju prepričal z dokaznimi sredstvi oziroma na način, za katerega je ocenil, da je v konkretni zadevi primeren. Pri tem pa ni ugotovil, da bi se dejansko stanje razlikovalo od tistega, ki je bilo ugotovljeno v izpodbijani odločbi. Glede na zgornje navedbe Pooblaščenec ni našel razumnega razloga za dvom v utemeljenost izreka izpodbijane odločbe, o čemer se je prepričal na podlagi pregleda relevantne zakonodaje, ki ne nudi izrecne podlage za domnevno neustrezna stališča centrov za socialno delo o načinu uveljavljanja pravice do očetovskega dopusta. Zahtevana informacija torej ne izpolnjuje kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, saj organ z relevantnimi dokumenti ne razpolaga. Ob tem je potrebno še pojasniti, da Pooblaščenec ni pristojen za presojanje interpretacije predpisov s področja pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo in upravne prakse centrov za socialno delo, ki morebiti odstopa od jezikovne razlage, do katere se je dokopal Pooblaščenec v tej in naslednji točki.

2. Presoja domnevnih nejasnosti oziroma notranjih nasprotij v obrazložitvi izpodbijane odločbe
 
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev, kot element pravice do poštenega obravnavanja, obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih in po splošnih načelih upravnega prava. Obrazložitev je nujna ne samo zato, da lahko prosilci uveljavijo pravna sredstva in da pritožbeni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, pač pa tudi zato, da se prosilec seznani z razlogi za neko odločitev, nadalje zato, da je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, in nenazadnje zato, da se organ poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Prvi odstavek 214. člena ZUP v 6. točki poudarja, da je treba posebej natančno navesti razloge za zavrnilno odločbo oz. za zavrnitev posameznega zahtevka, da bi dosegli namen obrazložitve. Tako določa tudi 5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP, ko pravi, da se navede razloge za izdajo konkretne odločbe.

Pooblaščenec ugotavlja, da izpodbijana odločba sicer ima obrazložitev, in da ta s formalnega vidika vsebuje vse obligatorne elemente, da pa je z vsebinskega vidika delno pomanjkljiva oziroma nejasna, saj se je organ namesto na PPUPZSV skliceval na PPUPDP, poleg tega pa je v odločbi navedel, da »gre pri pravici do očetovskega dopusta za eno pravico, ki se jo uveljavlja na enem obrazcu za uveljavitev te pravice, ne glede na to, da je pravica takšne narave…«. V tem delu gre torej pritrditi pritožbenim navedbam prosilca.

V zvezi s sklicevanjem organa na napačen predpis je Pooblaščenec pomanjkljivost odpravil s sklicevanjem na PPUPZSV v prejšnji in tej točki obrazložitve. PPUPDP namreč materije uveljavljanja pravice do starševskega dopusta ne ureja.

V zvezi z nejasnostjo navedbe organa, da »gre pri pravici do očetovskega dopusta za eno pravico, ki se jo uveljavlja na enem obrazcu za uveljavitev te pravice, ne glede na to, da je pravica takšne narave…«, Pooblaščenec glede na določbe ZSVDP in PPUPZSV ugotavlja, da je bilo s citirano trditvijo mišljeno, da se obe obliki (oziroma obe izvedbeni upravičenji) sicer enotne pravice do očetovskega dopusta uveljavljajo z enakim obrazcem, ne pa nujno hkrati (istočasno) na istem obrazcu. Obrazec omogoča izpolnjevanje dveh polj – polje za plačani očetovski dopust in polje za neplačani očetovski dopust. Posebnega obrazca za plačani očetovski dopust in posebnega obrazca za neplačani očetovski dopust PPUPZSV namreč ni predvidel. Upravičenec torej lahko na obrazcu S-1/2 najprej uveljavlja na primer plačani očetovski dopust (v polju »plačani očetovski dopust«), kasneje pa na istem (tj. že predhodno deloma izpolnjenem obrazcu) ali na novem (praznem) istovrstnem obrazcu uveljavlja še neplačani očetovski dopust (v ločenem polju »neplačani očetovski dopust«).

Glede na zgornja pojasnila Pooblaščenec ocenjuje, da pri obravnavanih pomanjkljivostih v obrazložitvi izpodbijane odločbe nikakor ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, pač pa za pomanjkljivost, ki ni bistvena, saj ni in tudi ni mogla vplivati na pravilnost odločitve glede dostopa do informacij javnega značaja.

3. Sklepno

Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj za dostop do zahtevanih dokumentov niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in ker je tudi izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, ugotovljene pomanjkljivosti pa niso bistvene, je Pooblaščenec na podlagi prvega in drugega odstavka 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe. ZUP v prvem in drugem odstavku 248. člena določa, da organ druge stopnje zavrne pritožbo, če ugotovi, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. Organ druge stopnje zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene.

Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo organa št. 129-66/2009/6, z dne 7. 7. 2009. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka