Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.09.2020
Naslov: prosilec - Mariborski vodovod JP d.d.
Številka: 090-187/2020
Kategorija: Poslovna skrivnost
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec (novinar) je skladno s 45. členom ZMed na zavezanca naslovil vprašanje, kolikšna odpravnina pripada direktorju po sporazumu o prekinitvi pogodbe in kolikšna po pogodbi o poslovodenju. Zavezanec je s pisnim odgovorom glede podatkov o pogodbeni vrednosti odpravnine prosilca napotil na svojo spletno stran, dostop do podatkov o višini odpravnine po sporazumu pa je zavrnil s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da odgovor na prosilčevo vprašanje izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, sporazuma o razrešitvi in izpiska izračuna izplačila odpravnine. IP je ugotovil, da za zahtevane podatke organ ni uspel izkazati izjeme poslovne skrivnosti poleg tega pa je IP ocenil, da podatek o bruto znesku odpravnine, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, sporazuma in izpiska, predstavlja absolutno javen podatek, saj gre za podatek ki je povezan s  porabo javnih sredstev. Po drugi strani pa za razkritje podatka o neto znesku izplačane odpravnine kot izhaja iz predmetnega izpiska, po presoji IP, ne obstaja zakonita pravna podlaga. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-187/2020/7

Datum: 14. 9. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, novinarja Časnika Večer d. o. o., Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 8. 2020, zoper odgovor Mariborskega vodovoda, javno podjetje, d. d., Jadranska 24, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), z dne 21. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 25. 8. 2020 zoper zavrnili odgovor Mariborskega vodovoda, javno podjetje, d. d. z dne 21. 8. 2020, se ugodi in se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati:
  • prvi stavek 15. člena Individualne pogodbe o zaposlitvi za upravo-direktorja delniške družbe, sklenjeno 21. 4. 2017, med organom in …,
  • točko 2.4.2. Sporazuma od razrešitvi direktorja, razvezi Pogodbe o zaposlitvi in ureditvi delovnih razmerij, sklenjen 21. 7. 2020 med organom in … in
  • znesek v vrstici pod zaporedno številko 217 na izpisku izračuna izplačila odpravnine z dne 19. 8. 2020.
  1. Pritožba prosilca z dne 25. 8. 2020 glede dela zahteve z dne 3. 8. 2020, ki se nanaša na podatke o neto izplačilih odpravnine (vrstica pod zaporedno št. 9000 na  Izpisku izračuna izplačila odpravnine z dne 19. 8. 2020), se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je, v posledici prejšnje elektronske korespondence z organom, dne 3. 8. 2020 na organ naslov zahtevo po 45. členu ZMed z vprašanjem, kolikšna odpravnina pripada direktorju … po sporazumu o prekinitvi pogodbe in kolikšna po pogodbi o poslovodenju. Navajal je še, da je organ podjetje v 100 % javni lasti, s čimer je interes javnosti po tem podatku zadostno izražen.  

 

Organ je prosilcu odgovoril po elektronski pošti 21. 8. 2020 in ga napotil na povezavo do spletne strani organa[1], kjer so objavljeni podatki v skladu z ZDIJZ. Dalje je navajal, da je bila pri Sporazumu o razrešitvi točna višina izplačila odpravnine obravnavana zaupno, zato je ne more razkriti, je pa odpravnina po sporazumu določena nižje, kot je bila opredeljena v Individualni pogodbi o zaposlitvi.

 

Nato je zoper zavrnili odgovor organa, prosilec neposredno pri IP vložil pritožbo z dne 21. 8. 2019, v kateri je navajal, da je nadzorni svet organa, ki je v 100% javni lasti dne, 22. 7. 2020 sklenil sporazumen dogovor o predčasni prekinitvi pogodbe z direktorjem …. Ker organ informacije ni želel posredovati, je sprožil postopek molka pri IP. Po posredovanju IP je organ 21.8. 2020 odgovoril na vprašanja prosilca, vendar podatka o odpravnini vseeno ni razkril, ker je trdil, da je zaupne narave. Prosilec je še navajal,da niti pogodba o zaposlitvi oz. poslovodenju, niti podatek o višini odpravnine direktorju javnega podjetja v 100 % občinski lasti ne more nositi oznake zaupno.

 

Ker je prosilec predmetno pritožbo vložil neposredno pri IP, jo je ta, na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP, odstopil organu z dopisom, št. 092-82/2020/2 z dne 26. 8. 2020.

 

Ker organ na podlagi pritožbe o zadevi ni odločil drugače (240. člena ZUP), je pritožbo na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dopisu je priložil Sporazum o razrešitvi direktorja, razvezi Pogodbe o zaposlitvi in ureditvi delovnih razmerij, sklenjen 21. 7. 2020 med organom in … ter izpisek izračuna izplačila odpravnine.

 

Na poziv IP, št. 090-187/202/5 z dne 7. 9. 2020, je organ IP posredoval še Individualno pogodbo o zaposlitvi za upravo-direktorja delniške družbe, sklenjeno 21. 4. 2017 med organom in … in pri tem navajal, da so podatki iz te pogodbe objavljeni na navedeni spletni povezavi, na podlagi 10. a člena ZDIJZ.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor (oziroma fiktivno odločbo) v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP odgovor prvostopenjskega organa preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je organ v elektronskem sporočilu z dne 21. 8. 2020 na predmetno vprašanje glede posredovanja podatkov o višini odpravnine za navedenega posameznika, prosilca napotil na spletno stran organa, glede odpravnine po sporazumu pa navajal, da je ne more razkriti, ker je zaupne narave. V skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed je IP štel omenjen odgovor kot zavrnilno odločbo.

 

Procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed.

 

Ker je prosilec zahteval informacije kot medij na podlagi 45. člena ZMed, se je IP primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

 

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1. a člena ZDIJZ.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ (in posledično ZMed), saj kot javno podjetje in kot pravna oseba javnega prava, ki izvaja javno službo in je nosilec javnega pooblastila, sodi med organe iz 1. člena ZDIJZ[2], zato, v skladu z 2. členom ZDIJZ, zanj primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja. Prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje.

 

Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:

-    na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

-    na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP je tako najprej ugotavljal, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo v materializirani obliki.

 

Pri tem je IP izhajal iz navedb organa v zavrnilnem odgovoru z dne 21. 8. 2020 in iz dokumentov, ki jih je organ posredoval IP ob odstopu pritožbe, z dopisom z dne 28. 8. 2020 in z dopisom dne 10. 9. 2020.

 

Glede na navedeno, IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, s čimer je podana tudi procesna predpostavka po iz devetega odstavka 45. člena ZMed, zato je prosilčeva pritožba dovoljena.

 

Poslovna skrivnost in poraba javnih sredstev

 

Dokumenti, ki so predmet odločanja IP, so torej:

  • Individualna pogodba o zaposlitvi za upravo-direktorja delniške družbe, sklenjena 21. 4. 2017 med organom in … (v nadaljevanju Pogodba o zaposlitvi),
  • Sporazum od razrešitvi direktorja, razvezi Pogodbe o zaposlitvi in ureditvi delovnih razmerij, sklenjen 21. 7. 2020 med organom in … (v nadaljevanju Sporazum) in
  • izpisek izračuna izplačila odpravnine z dne 19. 8. 2020 (v nadaljevanju Izpisek).

 

Upoštevajoč zahtevo prosilca so predmet presoje iz teh treh dokumentov zgolj informacije, ki se nanašajo na višino odpravnine …. Po vpogledu v predmetne tri dokumente je IP ugotovil, da se podatek o odpravnini nahaja v 15. členu Pogodbe o zaposlitvi, v točki 2. 4. 2. Sporazuma ter v vrstici pod zaporedno št. 217 in 9000 na Izpisku. 

 

IP je ugotovil, da je organ v zvezi z informacijami o odpravnini po Pogodbi o zaposlitvi prosilca napotil na povezavo, na podatke objavljene na svoji spletni strani, iz same pogodbe o zaposlitvi pa izhaja, da je označena kot poslovna skrivnost. Glede informacij o odpravnini po Sporazumu, pa je organ  navajal, da so zaupne, iz Sporazuma pa prav tako izhaja, da je označen kot poslovna skrivnost. Prosilec je v pritožbi navajal, da predmetni podatek zaradi lastniške strukture organa ne more biti označen kot zaupen, oziroma da zaradi tega obstaja interes javnosti po njegovem razkritju.

 

Glede na navedeno je v obravnavani zadevi sporno, ali je podatek o višini odpravnine konkretnega posameznika (na katerega se nanaša zahteva), kot izhaja iz predmetnih treh dokumentov, prosto dostopna informacija javnega značaja.

 

Organ se je v zvezi z nerazkritjem zahtevanih podatkov o odpravnini smiselno skliceval na izjemo poslovne skrivnosti kot je določena v 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS; v nadaljevanju ZGD-1) pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljevanju ZPosS), ki je začel veljati 20. 4. 2019. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19; v nadaljnjem besedilu ZPosS), pojem poslovne skrivnosti zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve:

  • je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
  • ima tržno vrednost;
  • imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prvega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in s tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (tako drugi odstavek 2. člena ZPosS).

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ celotno Pogodbo o zaposlitvi in Sporazum označil kot poslovno skrivnost, kar pomeni, da so kot taki označeni tudi zahtevani zneski višine odpravnine konkretnega posameznika. Ni pa organ glede teh zahtevanih podatkov izkazal, da ima ta podatek zanj tržno vrednost oz. da gre za informacijo, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Ob izostanku ustrezne trditvene podlage za utemeljitev obstoja poslovne skrivnosti in neizpolnitvi dokaznega breme, ki je na organu, ki poslovno skrivnost zatrjuje, je IP zaključil, da v navedeni situaciji niso izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost.

 

IP v zvezi z okoliščinami konkretnega primera ob tem še opozarja, da tudi če bi v obravnavanem primeru bili izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost, bi IP v nadaljevanju moral upoštevati še tretji odstavek 2. člena ZPosS, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.

 

V skladu s slednjim je tako IP upošteval določbe ZDIJZ, ki opredeljujejo absolutno javne podatke. IP ocenjuje, da je zahtevane informacije o višini odpravnine dopustno razkriti tudi na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (tj. tudi v primeru obstoja poslovne skrivnosti) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Poraba javnih sredstev predstavlja absolutno izjemo od izjem in predstavlja absolutno javni podatek, ne glede na obstoj določenih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ne glede na obstoj izjeme poslovne skrivnosti.

 

ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

 

V obravnavani zadevi je nesporno, da je organ javno podjetje, ki je v 100% občinski lasti. Z vpogledom v predmetne tri dokumente IP ugotavlja, da podatki o višini odpravnine predstavljajo pravico posameznika do odpravnine, ki so v povezavi z razpolaganjem z javnimi sredstvi, ter hkrati obveznost organa, ki jo mora v povezavi s porabo javnih sredstev izvesti. Podatki v 15. členu Pogodbe o zaposlitvi, v točki 2. 4. 2. Sporazuma ter v stolpcu pod zaporedno št. 217 in 9000 na Izpisku, se torej nanašajo na porabo javnih sredstev, saj iz njih izhaja višina izplačil javnih sredstev, slednje pa nedvomno predstavlja porabo javnih sredstev.

 

Pri tem v zvezi s podatki v 15. členu Pogodbe o zaposlitvi IP poudarja, da je njihova vrednost sladno z določbo dvanajstega odstavka 10. a člena ZDIJZ[3], objavljena tudi na spletni strani organa, na katero je ta prosilca napotil v svojem zavrnilnem odgovoru z dne 21. 8. 2020, zato ta znesek že sam po sebi ne more biti obravnavan kot poslovna skrivnost. IP je kljub temu odločil tudi o dostopu do dela dokumenta (tj. 15. člena Pogodbe o zaposlitvi), saj se nanj izrecno nanaša prosilčeva zahteva, znesek pa je v tej pogodbi naveden kot večkratnik bruto plač konkretnega posameznika in se torej opisno (ne pa po znesku) razlikuje od tistega, ki je objavljen na spletni strani organa.  

 

V zvezi z dostopom do podatkov o višini odpravnine na izpisku, pa IP ugotavlja, da so javni le podatki v vrstici 217, ki predstavljalo bruto znesek odpravnine določen po Sporazumu, kar je IP pojasnil organ (UZ, št. 090-187/2020/3 z dne 1. 9. 2020), medtem ko podatki v vrstici  pod zaporedno številko 9000 predstavljajo neto znesek odpravnine izplačane na račun posameznika, za razkritje katerega, po presoji IP, ne obstaja zakonita pravna podlaga. Pri razkritju podatkov o odpravnini posameznika, gre namreč nedvomno tudi za razkritje osebnih podatkov. V primeru bruto zneskov je podlaga za njihovo razkritje v zgoraj navedenih določbah in razlogih o porabi javnih sredstev, medtem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih subjektivnih okoliščin. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zato je IP odločil, da se pritožba prosilca zavrne v tistem delu, ki se nanaša na podatke, ki kažejo na subjektivne okoliščine določljivega posameznika in niso v neposredni zvezi s porabo javnih sredstev, oziroma opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker gre za osebne podatke, za razkritje katerih ni pravne podlage, je IP odločil, da se pritožba prosilca zavrne glede dela zahteve, ki se nanaša na podatke o neto izplačilu odpravnine (vrstica 9000 na Izpisku).

 

Ker gre po mnenju IP pri podatkih, ki jih je skladno s to odločbo organ dolžan razkriti, za podatke, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev in tako za absolutno javne podatke, IP v postopek ni pozival osebe, na katero se nanaša predmetna zahteva, saj je skladno z a 26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

 

Sklepno

 

Ker je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo pri odločitvi, ali so zahtevane informacije prosto dostopne, je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Glede podatkov v zvezi z delom zahteve prosilca, ki se nanaša na podatke o netu izplačilu odpravnine na Izpisku, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav. 

namestnica Informacijske pooblaščenke

 


[1] www.mb-vodovod.si/informacije/katalog-informacij-javnega-znacaja/

[2] Navedeno izhaja tudi iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga vodi AJPES. Prav tako je IP že v več svojih postopkih organ obravnaval kot zavezanca po 1. členu ZDIJZ (npr. odločbe 090-148/2015, 090-110/2016, 090-3/2017.

[3] Na podlagi dvanajstega odstavka 10. a člena ZDIJZ je organ dolžan v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, posredovati tudi podatek o dogovorjeni višini odpravnine zastopnika poslovnega subjekta in članov poslovodnih organov , organov upravljanja in nadzornega sveta.