Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 19.09.2016
Naslov: Prosilec - Loterija Slovenije d.d.
Številka: 0902-13/2016
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Poslovna skrivnost, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Zavezanka je s pisnim odgovorom zavrnila prosilki dostop do določenih zahtevanih dokumentov, glede javno dostopnih dokumentov pa jo je napotila na svojo spletno stran. Prosilka se z odgovorom zavezanke ni strinjala, zato je pri IP vložila pritožbo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba prosilke utemeljena v delu, ki se nanaša na absolutno javne podatke po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ, zato je v tem delu pritožbi prosilke ugodil, v delu, ki se nanaša na podatke, ki niso informacije javnega značaja poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost družbe, pa je pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-13/2016/11

Datum: 19. 9. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega, četrtega in šestega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka) z dne 27. 6. 2016, zoper pisni odgovor družbe LOTERIJA SLOVENIJE, delniška družba, Gerbičeva ulica 99, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Barjanska cesta 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanka), št. B18-19-20-132/2016 z dne 27. 6. 2016, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 27. 6. 2016 se delno ugodi in se pisni odgovor družbe LOTERIJA SLOVENIJE, delniška družba, št. B18-19-20-132/2016 z dne 27. 6. 2016 delno odpravi ter se odloči:

»Zavezanka je dolžna v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilki na njen elektronski naslov, v elektronski obliki, Notarski zapis prodajne pogodbe opr. št. SV – 409/2016 z dne 17. 5. 2016 na način, da so iz dokumenta razvidni naslednji podatki:

-       pogodbeni stranki pod točko 1. in 2. na prvi strani dokumenta (naziva družbe ter ime in priimek zastopnikov);

-       naslov oziroma vrsta pogodbe na 2. strani dokumenta;

-       kupnina iz člena 3.1 na 5. strani dokumenta;

-       datum posla na 12. strani dokumenta.

 

  1. V preostalem delu (glede dokumentov, ki ne predstavljajo informacije javnega značaja in podatkov iz prodajne pogodbe, ki niso absolutno javni) se pritožba prosilke zavrne.
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali. 

 

Obrazložitev:

 

Prosilka je z zahtevo z dne 26. 6. 2016 od zavezanke zahtevala dostavo gradiva v zvezi s postopkom prodaje negovalnega dela Centra starejših občanov Medvode, in sicer vse zabeležke, zapiske, zapisnike sestankov z navedeno vsebino, osnutek pogodbe, gradivo s komentarjem, ki je bilo posredovano članom nadzornega odbora in gradivo za skupščino ter poslovno poročilo za leto 2015.

 

Zavezanka je v odgovoru, znak B18-19-20-132/2016 z dne 27. 6. 2016, v zvezi s predmetno zahtevo po ZDIJZ navedla kot sledi. Glede sklica skupščine zavezanke, posredovanja gradiva in letnega poročila za leto 2015 je navedla, da gre za javno dostopne podatke, za katere zahteva niti ni potrebna, pri čemer je navedla tudi naslov spletne strani. V zvezi z sklenitvijo samega pravnega posla o prodaji nepremičnine pa je zavezanka navedla, da je prosilka na podlagi določbe 4.a člena v povezavi z določbo prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ upravičena izključno do osnovnih informacij o sklenjenem pravnem poslu (o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti, datumu in trajanju posla ter enakih podatkov iz morebitnih aneksov k pogodbi). K slednjemu je zavezanka še navedla, da je vsebina predmetne prodajne pogodbe poslovna skrivnost.

Prosilka se z navedenim odgovorom zavezanke ni strinjala, zato je IP posredovala, 27. 6. 2016, pritožbo, v kateri je med drugim navedla, da je odgovor zavajajoč, in da ima že kot državljanka pravico do informacij javnega značaja v zvezi z odprodajo družbe v večinski državni lasti. Pritožbi je priložila izpodbijani odgovor.

Zavezanka je na podlagi dopisa IP z dne 6. 7. 2016 posredovala IP pojasnilo, kateremu je priložila:

-       Notarski zapis prodajne pogodbe opr. št. SV – 409/2016 z dne 17. 5. 2016;

-       Vabilo na XX. sejo Skupščine zavezanke za 13. 7. 2016 z dne 7. 6. 2016, s pripadajočim gradivom, ki obsega:

∙ Informacije delničarjem do uveljavljanja pravice do dopolnitve dnevnega reda, podajanja nasprotnih predlogov in do obveščenosti z dne 7. 6. 2016,

∙ predloge sklepov k 1., 2., 3. in 4. točki dnevnega reda XX. seje Skupščine zavezanke;

-       Letno poročilo 2015.

Po mnenju zavezanke je njen odgovor prosilki korekten, na katerega prosilka ni odgovorila. Zavezanka je nato navedla določbe prvega in drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ ter da iz določb 6. in 6.a člena izhaja, da obveznost posredovanja ne obstaja za podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost, razen osnovnih informacij (o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti, datumu in trajanju posla ter enakih podatkov iz morebitnih aneksov k pogodbi). V celotno dokumentacijo, ki se nanaša na prodajo domskega dela Doma starejših občanov v Medvodah, lahko tako vpogledajo izključno delničarji zavezanke ter njeni organi vodenja in nadzora. Prosilka je tako po mnenju zavezanke upravičena samo do osnovnih podatkov iz predmetnega posla. Zavezanka še navaja, da je vsebina pogajanj s kupcem in na tej podlagi sestavljena dokumentacija, vključno s prodajno pogodbo, poslovna skrivnost po določbah 39. člena ZGD-1.

 

Prosilka je IP posredovala svoj odgovor zavezanki z dne 17. 7. 2016, s prilogami, v katerem med drugim navaja, da ji kot državljanki pripadajo pravice do vpogleda v zahtevane podatke, še zlasti glede na popolno tajnost in nepreglednost prodaje. Opredeljuje se tudi glede lastništva predmetne nepremičnine.

 

Na podlagi pojasnila in poziva IP z dne 2. 8. 2016 je zavezanka, z dopisom št. B18-19-20-132/2016 z dne 19. 8. 2016, posredovala IP še:

-       Sklep št. 10/06-2016, sprejet na 6. korespondenčni seji nadzornega sveta zavezanke z dne 11. 5. 2016, s katerim je nadzorni svet zavezanke podal soglasje k prodaji nepremičnine;

-       Notarski zapis XX. Skupščine zavezanke z dne 13. 7. 2016, s katerim je Skupščina delničarjev podala soglasje k sklenjeni Prodajni pogodbi z dne 17. 5. 2016;

-       Navodilo za klasifikacijo informacij in upravljanja z zaupnimi dokumenti z uveljavitvijo 1. 3. 2014 (v nadaljevanju: Navodila).

Zavezanka še pojasnjuje, da je navedeni sklep ob sprejemu potrdila kot “poslovno skrivnost – zaupno” (določba 6.1. Navodil). Sklep vsebuje podatke, ki ustrezajo subjektivnemu kriteriju poslovne skrivnosti po določbi prvega odstavka 39. člena ZGD-1 (npr. sodba Upravnega sodišča II U 308/2014 z dne 10. 6. 2015). Navaja še, da vsi doslej posredovani dokumenti nedvomno vsebujejo podrobne podatke o postopku prodaje nepremičnin, ki v naravi predstavljajo domski del Doma starejših v Medvodah in Doma starejših v Horjulu in za katere je očitno, da bi z njihovim razkritjem nastala občutna škoda, v kolikor bi zanje izvedele tretje nepooblaščene osebe. Posredovani podatki namreč vsebujejo podrobne podatke o sprejeti politiki in načrtovanih gospodarskih aktovnostih zavezanke ter njenem premoženjskem stanju, kot tudi o načinu njenega poslovanja. Razkritje bi bistveno vplivalo na konkurenčne prednosti zavezanke, saj bi lahko, na podlagi pridobljenih informacij, tretje osebe sklepale na poslovno politiko zavezanke (tj. na odprodajo premoženja, ki ni potrebno za opravljanje njene osnovne gospodarske dejavnosti) ter na porabo pridobljenih sredstev v namene trženja in razvoja novih produktov. Preuranjene, nepopolne in nestrokovne informacije bi lahko bilo razumeti kot spremembo poslovne politike zavezanke. V primeru razkritja podatkov o konkretnih pogojih prodaje, ki jih vsebuje listinska dokumentacija (podatkov o višini dogovorjene kupnine, načinu plačila, zavarovanjih in poteku pogajanj), bi zavezanki lahko nastala velika gospodarska škoda zaradi izgube njenih konkurenčnih prednosti, kot tudi škoda zaradi možnosti razdrtja sklenjene prodajne pogodbe pred dokončno realizacijo sklenjenega posla. Velika gospodarska škoda bi lahko nastala tudi kupcu, saj bi se konkurenčni gospodarski subjekti, ki se ukvarjajo z dejavnostjo institucionalne oskrbe in varstva starejših občanov, lahko podrobno seznanili z njenim premoženjskim stanjem ter njeno načrtovano poslovno politico ter nato z ustrezno prilagoditvijo svoje poslovne politike poslabšali konkurenčni položaj kupca na trgu. Škoda bi tako nastala obema strankama pogodbenega razmerja. Po mnenju zavezanke je posledično izpolnjen tudi objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1. V izogib škodi, ki bi nastala, zavezanka predlaga, da IP odloči, da je prosilka upravičena do seznanitve z osnovnimi informacijami, ki so taksativno naštete v določbi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ ter posledično zahtevo zavrne.

 

Pritožba prosilke je pravočasna, dovoljena in vložena s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovor zavezanke št. B18-19-20-132/2016 z dne 27. 6. 2016, v skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ, obravnaval kot zavrnilno odločbo.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odgovor zavezanke, s katero ji je bil zavrnjen dostop do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov, v celoti.

 

2. Informacije javnega značaja v obravnavanem primeru

 

IP nadalje ugotavlja, da je zavezanka zavezana po ZDIJZ na podlagi prvega odstavka 1.a člena, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu s katerim so zavezane tudi gospodarske družbe po neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, in sicer s tem, ko lahko izvaja prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala.

 

Lastniško strukturo določa Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96, 47/97, 102/07, 26/11, 109/11 in 58/12; v nadaljevanju: ZLPLS), in sicer v drugem odstavku 1. člena, ki določa delitev delnic:

-       “25% delnic na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja,

-       15% delnic na Slovenski odškodninski sklad,

-       40% delnic na Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji,

-       10% delnic na Fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji,

-       10% delnic zaposlenim, bivšim zaposlenim in upokojencem Loterije Slovenije, v skladu z določbami zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 ‑ odločba US in 1/96, v nadaljnjem besedilu: ZLPP) o interni razdelitvi in notranjem odkupu.”.

KAPITALSKA DRUŽBA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, d..d., Ljubljana, in Slovenski državni holding, d.d., Ljubljana, sta v 100% lasti Republike Slovenije. Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji je kot pravni osebi javnega prava ustanovil Državni zbor (8. člen ZLPLS), in sicer z Odlokom o ustanovitvi fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 9/98) in Odlokom o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 9/98 in 76/10). Ustanoviteljske pravice izvršujeta Državni zbor in Vlada, ki v sestavo fundacij imenujeta člane (10. člen ZLPLS). Zavezanka je torej javna delniška družba s večinsko kapitalsko naložbo Republike Slovenije in je kot taka zavezana po ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Navedena lastniška struktura izhaja tudi iz posredovanega letnega poročila zavezanke in njene spletne strani.

 

Zavezanka navaja, da ni vpisana kot zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v Register zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga v skladu z ZDIJZ vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: register), vendar dejstvo, da posamezni subjekt ni vpisan v register ne pomeni, da subjekt ni zavezanec po ZDIJZ. Status zavezanke je  presojal v predmetnem postopku IP, pa tudi sicer je bil status zavezanke že predmet presoje IP (tako npr. odločba IP št. 0902-4/2016).

 

V nadaljevanju pritožbenega postopka je IP presojal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja ter ali so javno dostopni (v celoti ali delno), pri čemer je IP izhajal iz zahteve prosilke, ki po oceni IP obsega vse dokumente v zvezi s prodajo nepremičnine Doma starejših občanov v Medvodah. IP ob tem navaja, da se v pritožbenem postopku po ZDIJZ presojajo dokumenti oziroma informacije javnega značaja, ki izhajajo iz posameznih dokumentov, kar pomeni, da se prosilcem, če so izpolnjeni pogoji, posredujejo dokumenti oziroma deli dokumentov, iz katerih izhajajo informacije javnega značaja in ne samo določeni podatki, ki jih je zavezanka navedla v svojem odgovoru.

 

IP je ugotovil, da so posamezni dokumenti že javno dostopni in da je zavezanka prosilko v zvezi s temi dokumenti pravilno napotila na svojo spletno stran. Javno objavljeni so tako naslednji dokumenti:

-       Vabilo z dne 7. 6. 2016 na XX. sejo Skupščine zavezanke za 13. 7. 2016 (http://www.loterija.si/files/www.loterija.si/o_podjetju/03_vabilo_na_skupscino/2016/vabilo.pdf);

-       Informacije delničarjem do uveljavljanja pravice do dopolnitve dnevnega reda, podajanja nasprotnih predlogov in do obveščenosti z dne 7. 6. 2016 in predlogi sklepov k 1., 2., 3. in 4. točki dnevnega reda XX. seje Skupščine zavezanke

(http://www.loterija.si/files/www.loterija.si/o_podjetju/03_vabilo_na_skupscino/2016/gradivo.pdf);

-       Letno poročilo 2015

(http://www.loterija.si/files/www.loterija.si/o_podjetju/03_vabilo_na_skupscino/2016/letno-porocilo-2015.pdf).

 

Zavezanec po ZDIJZ ne posreduje prosilcu zahtevane informacije, ki je javno dostopna v javnih evidencah, ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah zavezanca, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno, in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja (peti odstavek 6. člena ZDIJZ). V zvezi s tem pa IP poudarja, da navedeni dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja po določbah prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, ki je podrobneje opredeljen v nadaljevanju te odločbe, razen Letno poročilo 2015, ki vsebuje podatke o nadzornem svetu in upravi zavezanke.

 

Notarski zapis XX. Skupščine zavezanke z dne 13. 7. 2016, s katerim je Skupščina delničarjev podala soglasje k sklenjeni Prodajni pogodbi z dne 17. 5. 2016, je nastal po vložitvi zahteve, zato ni bil predmet presoje IP. IP namreč v posameznem pritožbenem postopku presoja dokumente, ki so v materializirani obliki obstajali pri zavezancu že v času vložitve posamezne zahteve.

 

Predmet presoje IP sta bila v nadaljevanju postopka tako naslednja dokumenta, in sicer Sklep št. 10/06-2016, sprejet na 6. korespondenčni seji nadzornega sveta zavezanke z dne 11. 5. 2016, s katerim je nadzorni svet zavezanke podal soglasje k prodaji DSO Medvode in Horjul (v nadaljevanju: Sklep) ter Notarski zapis prodajne pogodbe opr. št. SV – 409/2016 z dne 17. 5. 2016 (v nadaljevanju: Prodajna pogodba).

 

Informacija javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je na podlagi določb prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.”.

 

Ne glede na določbe 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme, se dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, na podlagi prvega odstavka 6.a člena dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer:

-        podatek o vrsti posla;

-        o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;

-        pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil;

-        datum in trajanje posla;

-        enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

Informacije javnega značaja v primeru poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dejansko predstavljajo pravni posli, ki predstavljajo izdatke poslovnega subjekta. Določeni deli teh pogodb sicer lahko predstavljajo poslovno skrivnost, osnovni podatki pa so torej praviloma javno dostopni.

 

Informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta v obravnavanem primeru

 

Določba 4. člena ZDIJZ določa »informacije javnega značaja« na splošno, določbe 4.a člena ZDIJZ pa definirajo ta pojem za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kamor sodi tudi zavezanka, precej ožje.

 

Kot izhaja iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ-C (v nadaljevanju: Predlog zakona), katerega besedilo je določila Vlada Republike Slovenije na 27. redni seji 3. 10. 2013, pomenijo termini, ki se nanašajo na ravnanja s stvarnim premoženjem (pridobivanje, upravljanje in razpolaganje) smiselno enako, kot so opredeljeni v Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15; v nadaljevanju: ZSPDSLS). Stvarno premoženje so nepremičnine in premičnine (prva točka 3. člena ZSPDSLS). Pridobivanje in razpolaganje stvarnega premoženja pomenita prenos lastninske pravice, pri čemer razpolaganje s stvarnim premoženjem pomeni vsak prenos lastninske pravice na drugo pravno ali fizično osebo, zlasti pa to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in javnega prava (tretja in četrta točka 3. člena ZSPDSLS). Upravljanje stvarnega premoženja pomeni zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost; investicijsko vzdrževanje; pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa; oddajanje v najem; obremenjevanje s stvarnimi pravicami; dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno (peta točka 3. člena ZSPDSLS). Gre torej za posle, ki se nanašajo na premoženje poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Upoštevaje navedeno je IP z vpogledom v dokumente ugotovil, da se v obravnavanem primeru zahtevani podatki v Sklepu in Prodajni pogodbi nanašajo na informacije v zvezi z razpolaganjem zavezanke s stvarnim premoženjem, saj gre za podatke o prodaji nepremičnine, vendar je v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz sklenjenega pravnega posla, torej Prodajne pogodbe. Sklep in drugi predhodni dokumenti v zvezi s predmetnim poslom v skladu z ZDIJZ ne predstavljajo sklenjenega pravnega posla in tako niso informacije javnega značaja. IP je tako v nadaljevanju presojal še, ali je Prodajna pogodba v skladu z ZDIJZ javno dostopna.

 

Podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe - izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Zavezanka je v izpodbijanem odgovoru navedla, da je vsebina pogajanj s kupcem in na tej podlagi sestavljena dokumentacija, vključno s predmetno prodajno pogodbo, poslovna skrivnost po določbah 39. člena ZGD-1. Navedeno je podrobneje utemeljila v dopisu št. B18-19-20-132/2016 z dne 19. 8. 2016.

 

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljevanju ZGD-1) ureja pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti v določbah členov 39. in 40.

 

ZGD-1 tako v določbah člena 39 določa:

»(1) Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost.

(2) Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za izdajo poslovne skrivnosti, če so vedeli ali bi morali vedeti za tako naravo podatkov.

(3) Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.«.

ZGD-1 torej razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost.

 

Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

Izhajajoč iz določb 39. člena ZGD je tako IP najprej presojal pri Prodajni pogodbi obstoj subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti.

 

Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002), se subjektivni kriterij odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterij je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu.

 

IP je vpogledal v Navodila za klasifikacijo informacij in upravljanje z zaupnimi dokumenti z dne 25. 2. 2014 in z uveljavitvijo 1. 3. 2014 (v nadaljevanju: Navodila), ki mu jih je posredovala zavezanka. Iz Navodil izhaja, da poslovno skrivnost za zavezanko predstavljajo vse informacije in informacijska sredstva, ne glede na obliko zapisov in faze obdelave, katerih uporaba bi lahko imela za posledico poslabšanje konkurenčnega položaja družbe in škodljive posledice za družbo in njene deležnike, če bi bili dani na voljo nepooblaščenim osebam. IP je tako ugotovil, da Navodila široko določajo poslovno skrivnost zavezanke. Po oceni zavezanke predstavlja Prodajna pogodba poslovno skrivnost družbe, meni pa, da je prosilka upravičena do osnovnih informacij iz tega sklenjenega pravnega posla po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ.

 

Glede na to, da je izpolnjen subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti, IP ni dolžan presojati tudi obstoja objektivnega kriterija, je pa presodil še, ali pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V skladu z ZDIJZ so absolutno javni podatki o vrsti posla, o pogodbenem partnerju, pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil, datum in trajanje posla ter enaki podatki iz aneksa k pogodbi, kar pomeni, da se ti podatki ne morejo opredeliti kot poslovna skrivnost, zato je IP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

IP je dolžan v skladu s 44. členom ZUP ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, vendar ta odločba na pravice ali pravne koristi družbe oziroma kupca predmetne nepremičnine ne more vplivati, saj so podatki, na katere se nanaša zahteva, absolutno javni že po izrecni določbi tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom tega člena.

 

V zvezi z navedbami prosilke glede lastništva predmetne nepremičnine, pa IP navaja, da v tem delu pritožbe ni pristojen. IP je namreč v pritožbenem postopku po ZDIJZ pristojen odločati o pritožbah zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov (prva alineja prvega odstavka 2. člena ZinfP).

 

3. Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke v delu, ki se nanaša na podatke, ki so absolutni javni, utemeljena. Zavezanka bi morala v skladu z ZDIJZ prosilki posredovati dokument, iz katerega izhajajo ti podatki. Ker je zavezanka na prvi stopnji napačno uporabila materialno pravo, je IP pritožbi prosilke delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP pisni odgovor delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ker je IP ugotovil, da je pritožba prosilke v tem delu utemeljena, je na podlagi šestega odstavka 27. člena ZDIJZ odločil tudi o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V delu pritožbe, ki se nanaša na podatke, ki ne predstavljajo informacij javnega značaja zavezanke in podatkov iz prodajne pogodbe, ki niso absolutno javni, pa je IP ugotovil, da pritožba ni utemeljena in da je odločitev zavezanke pravilna, zato je pritožbo prosilke v tem delu zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Prosilka se v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ v zahtevi ni konkretno opredelila, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (fotokopija, elektronski zapis), navedla je samo, da se ji zahtevana dokumentacija dostavi. Glede na to, da je komunikacija prosilke z organom, potekala po elektronski poti, prosilka pa zoper ta način ni oporekala v pritožbi, je IP štel, da je tak način seznanitve z zahtevanimi informacijami za prosilko sprejemljiv, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO in 84/15 – ZZelP-J) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ.dipl.prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka