Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.06.2020
Naslov: prosilec - Krajevna skupnost Dobrova
Številka: 090-48/2020/31
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je s sklepom zavrgel zahtevo za posredovanje kopij vseh izdanih projektnih pogojev, soglasij in sklenjenih pogodb za priključitev na vodovodno omrežje v določenem obdobju. IP je v nasprotju s trditvami organa in stranske udeleženke ugotovil, da zahtevana dokumentacija sodi v delovno področje organa v smislu ZDIJZ in posledično predstavlja informacijo javnega značaja. O delu pritožbe je IP že odločil z delno odločbo, v tej dopolnilni odločbi, ki se nanaša na dokumente subjektov, ki jih je IP pozval v postopek kot stranske udeležence, pa je IP v nasprotju s trditvami organa in stranske udeleženke ugotovil, da dokumenti ne vsebujejo niti varovanih osebnih podatkov niti drugih izjem od prostega dostopa, zato je organu naložil, da jih posreduje prosilcu.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-48/2020/31

Datum: 30. 6. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 220. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), ki jo po pooblastilu zastopa …, z dne 12. 4. 2018, zoper sklep Krajevne skupnosti Dobrova, Ulica Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova (v nadaljevanju organ), brez številke z dne 28. 3. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

D O P O L N I L N O  O D L O Č B O:

 

 

1. Pritožbi prosilke z dne 12. 4. 2018 zoper sklep Krajevne skupnosti Dobrova brez številke z dne 28. 3. 2018 se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:

 

1.1. Pogodb o oskrbi z vodo in o finančnih obveznostih uporabnika za priključitev na omrežje javnega vodovoda oziroma za povečanje obstoječe priključne moči:

- pogodba št. 06/10 z dne 7. 6. 2010, ki se nahaja v zadevi št. 355-0009/2010-1;

- pogodba št. 09/11 z dne 25. 10. 2011, ki se nahaja v zadevi št. 355-0010/2011-1;

- pogodba št. 04/13 brez datuma, ki se nahaja v zadevi št. 355-0011/2013-1;

- pogodba št. 04/16 z dne 8. 6. 2016, ki se nahaja v zadevi št. 355-0005/2016-1;

- pogodba št. 07/16 z dne 23. 8. 2016, ki se nahaja v zadevi št. 355-0009/2016-1.

 

1.2. Projektnih pogojev:

- projektni pogoji z dne 26. 5. 2010, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0009/2010-1;

- projektni pogoji z dne 29. 8. 2012, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0017/2012-1;

- projektni pogoji z dne 7. 11. 2012, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0022/2012-1;

- projektni pogoji z dne 22. 10. 2012, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0021/2012-1;

- projektni pogoji z dne 15. 7. 2013, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0015/2013-1;

- projektni pogoji z dne 26. 8. 2013, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0017/2013-1;

- projektni pogoji z dne 11. 4. 2016, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0008/2016-1;

- projektni pogoji z dne 24. 4. 2017, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0008/2017-1;

 

1.3. Soglasij:

- soglasje z dne 26. 5. 2010, ki se nahaja v zadevi št. 351-0008/2010-1;

- soglasje z dne 1. 9. 2010, ki se nahaja v zadevi št. 351-0015/2010-1;

- soglasje z dne 23. 4. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0010/2012-1;

- soglasje z dne 20. 6. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0012/2012-1;

- soglasje z dne 20. 6. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0013/2012-1;

- soglasje z dne 20. 6. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0014/2012-1;

- soglasje z dne 7. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0022/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0023/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0024/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0025/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0026/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0027/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0028/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0029/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0030/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0031/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0032/2012-1;

- soglasje z dne 2. 10. 2013, ki se nahaja v zadevi št. 351-0015/2013-1;

- soglasje z dne 26. 8. 2013, ki se nahaja v zadevi št. 351-0018/2013-1;

- soglasje z dne 20. 8. 2014, ki se nahaja v zadevi št. 351-0015/2014-1;

- soglasje z dne 10. 8. 2015, ki se nahaja v zadevi št. 351-0015/2015-1;

- soglasje z dne 3. 2. 2016, ki se nahaja v zadevi št. 351-0002/2016-1;

- soglasje z dne 4. 11. 2016, ki se nahaja v zadevi št. 351-0009/2016-1;

- soglasje z dne 18. 4. 2016, ki se nahaja v zadevi št. 351-0011/2016-1;

- soglasje z dne 7. 6. 2017, ki se nahaja v zadevi št. 351-0015/2017-1;

- soglasje z dne 19. 6. 2017, ki se nahaja v zadevi št. 351-0017/2017-1;

- soglasje z dne 7. 8. 2017, ki se nahaja v zadevi št. 351-0019/2017-1.

 

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je 21. 12. 2017 podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedla, da v zvezi z izvrševanjem priporočila št. 3 Poročila o opravljeni redni notranji reviziji poslovanja organa št. NRev 039/2017-I z dne 10. 10. 2017, ki ga je izdelal Inštitut za javno finančno pravo ter na podlagi zakonske obveznosti organa za posredovanje informacij, prosi organ, da ji posreduje kopije vseh izdanih projektnih pogojev, soglasij in sklenjenih pogodb za priključitev na vodovodno omrežje v obdobju od 1. 5. 2010 do 31. 10. 2017.

 

Organ je s sklepom brez številke z dne 28. 3. 2018 zahtevo prosilke zavrnil in v obrazložitvi navedel, da so vodovodi Dobrova, Brezje, Hruševo in Osredek v zasebni lasti in gre pri tem za zasebne podatke. Organ je poudaril, da gre za zasebne vodovode in ne javne vodovode (ene in druge ureja Uredba o oskrbi s pitno vodo, Uradni list RS, št. 88/12). Pri tem gre za zasebne in ne javne podatke. Predstavniki organa in predstavniki vodovodnih odborov pa nimajo mandata od lastnikov vodovodov, da te podatke posredujejo brez njihovega soglasja tretjim osebam. Organ meni, da bi s posredovanjem podatkov brez soglasja lastnikov prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov lastnikov vodovodov.

 

Dne 12. 4. 2018 je prosilka zoper sklep brez številke z dne 28. 3. 2018 vložila pritožbo, v kateri je povzela 4. člen ZDIJZ in navedla, da ZDIJZ informacij ne loči na tiste, ki bi se vezale na zasebni sektor oziroma bile z njim povezane, od informacij, ki bi se vezale izključno na javni sektor. Iz tega vidika je popolnoma brezpredmetna argumentacija organa, da se zahteva nanaša na zasebne vodovode. Tudi sicer prosilka nasprotuje stališču, da gre za zasebne vodovode. Organ je bil ustanovljen s Statutom Občine Dobrova – Polhov Gradec in je samostojna pravna oseba (tako določa tudi Odlok o krajevnih skupnostih Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, Uradni list RS, št. 37/96). Organ je nedvomno zavezanec po ZDIJZ, saj je vpisan v Register zavezancev pri AJPES. Zahtevane informacije javnega značaja so informacije, ki izhajajo iz delovnega področja organa. Organ je namreč upravljalec vodovodnega omrežja Dobrova, Brezje, Hruševo in Osredek in tega tudi ne zanika. Skladno z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Dobrova – Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 31/2010) se lahko na željo lastnikov javnega vodovodnega sistema vodovodni sistem prenese v last občine ali krajevne skupnosti (prvi odstavek 39. člena). Dejstvo, da je organ upravljalec zadevnih vodovodnih omrežij, pa izhaja tudi iz izpisa spletne strani www.mojaobcina.si (»Iz KS Dobrova«) ter iz izpisa iz spletne strani Občine Dobrova-Polhov Gradec – odgovorne osebe za oskrbo s pitno vodo, kjer je prav tako navedeno, da je za zadevna vodovodna omrežja odgovoren organ. Organ v izpodbijanem sklepu ne zanika, da bi bil upravljalec zadevnih vodovodnih omrežij, niti, da z zahtevanimi dokumenti (informacijami javnega značaja) ne razpolaga. Nasprotno, ker dokumentov ne želi predati, ker po mnenju organa predstavljajo osebne podatke in se nanašajo na zasebne vodovode, posredno tudi priznava, da z dokumenti dejansko razpolaga. Vse zahtevane informacije se torej nanašajo na vodovodna omrežja v upravljanju organa, torej izhajajo iz delovnega področja organa, nahajajo se v materializirani obliki pri organu (projektni pogoji, soglasja, sklenjene pogodbe), dokumentacijo pa je bodisi izdelal organ sam ali pa jo pridobil od drugih oseb. Informacije torej nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja in bi jih organ skladno z ZDIJZ moral predložiti prosilki. Vsak prosilec ima skladno z ZDIJZ na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali pa pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis. Organ nadalje v izpodbijanem sklepu navaja, da dokumentacije ne more posredovati zaradi varstva osebnih podatkov. Celotna dokumentacija v nobenem primeru ne more predstavljati osebnih podatkov in je zato argument, da iz tega razloga organ dokumentacije ne more posredovati, brezpredmeten. Osebne podatke, ki se nahajajo v dokumentaciji, bi lahko organ enostavno izbrisal oziroma počrnil in tako zadostil določbi 6. člena ZDIJZ, ki kot eno izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja določa tudi osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prekritje oziroma izločitev takih podatkov mora organ ustrezno utemeljiti, zahtevane informacije pa v preostalem delu predložiti prosilki. Na podlagi vsega navedenega prosilka IP predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in organu naloži, da prosilki posreduje fotokopije zahtevane dokumentacije.

 

Organ je z elektronsko pošto z dne 2. 3. 2020 pritožbo prosilke z dne 12. 4. 2018 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi odstopil IP, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

 

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je IP z dopisom št. 090-48/2019/3 z dne 4. 3. 2020 organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki so predmet zahteve, brez prekritih podatkov. Organ je na dopis IP odgovoril dne 7. 5. 2020, pri čemer je zaprosil, da IP zaradi velikega obsega zahtevane dokumentacije v njegovih prostorih izvede ogled in camera. IP je zato z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja dne 20. 5. 2020 v prostorih organa opravil ogled in camera, na podlagi katerega je nastal zapisnik št. 090-48/2020/9.

 

Dne 8. 6. 2020 je prosilka poslala dopis z dodatnimi pojasnili glede pritožbe. Navedla je, da je bil med prosilko in organom 13. 11. 2019 sklenjen Dogovor o prenosu vodovodnih sistemov Dobrova, Brezje, Hruševo in Osredek v upravljanje Občini Dobrova –Polhov Gradec. Skladno s 3. členom dogovora se je organ zavezal, da bo ob prenosu vodovodnega omrežja prosilki predal vso razpoložljivo projektno dokumentacijo vodovodnega omrežja, gradbena dovoljenja, uporabna dovoljenja, služnostne pogodbe, evidenco in dokumentacijo izdanih projektnih pogojev in soglasij za priklop na vodovod, druge morebitne pogodbe, povezane z oskrbo s pitno vodo, evidenco uporabnikov vodovodnega omrežja, kataster vodovodnega omrežja, HACCP program in izvedene ukrepe na vodovodnem omrežju. Organ se je torej z navedenim dogovorom zavezal prosilki izročiti vso dokumentaciji, ki je bila tudi predmet predmetne zahteve po ZDIJZ (pri čemer je zahteva po ZDIJZ ožja, kar se tiče časovnega obdobja ter vsebinsko). Svoje zaveze iz dogovora organ še ni izpolnil, oziroma jo je izpolnil le v manjšem delu. Prosilka je poudarila, da je organ skladno z dogovorom prenesel v upravljanje prosilki (javna) vodovodna omrežja Dobrova, Brezje, Hruševo in Osredek. Prosilka je v nadaljevanju obširno pojasnila, zakaj meni, da v konkretnem primeru ne gre za zasebni vodovod, ampak za javno vodovodno omrežje ter za izvajanje javne službe s strani prosilke.

 

Dne 11. 6. 2020 je prosilka pritožbo dopolnila še z izpiskom iz sistema PISO, iz katerega izhaja, da je vodovod na Dobrovi vpisan v kataster gospodarske javne infrastrukture. Posredovala je še izpis iz registra izvajalcev javnih služb varstva okolja, kamor vsako leto poroča glede izvajanja gospodarske javne službe, med njimi pa je naveden tudi vodovod Dobrova, kot upravljalec pa je tukaj že zavedena prosilka (v PISO še vedno organ).

 

IP je po pregledu zahtevane dokumentacije ugotovil, da del dokumentov vsebuje podatke o gospodarskih družbah, samostojnem podjetniku in veleposlaništvu, ki jih je moral pozvati v postopek kot stranke, na katere pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba IP, zato je za odločitev o tem delu pritožbe potreboval daljši čas. IP do dne 15. 6. 2020 še ni razpolagal z odgovori teh subjektov, poleg tega se tudi še ni iztekel rok, ki so ga ti imeli za odgovore na pozive, zato je izdal delno odločbo št. 090-48/2020/23, s katero je, v skladu s prvim odstavkom 219. člena ZUP, odločil le o delu pritožbe, ki se je nanašala na dokumente, glede katerih je bila zadeva že zrela za odločitev.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

  1. Zahtevani dokumenti

 

Prosilka je z zahtevo z dne 21. 12. 2017 zahtevala kopije vseh izdanih projektnih pogojev, soglasij in sklenjenih pogodb za priključitev na vodovodno omrežje v obdobju od 1. 5. 2010 do 31. 10. 2017. IP je v skladu s prvim odstavkom 220. člena ZUP s to odločbo odločil o delu pritožbe, ki se nanaša na dokumente, ki vsebujejo podatke o gospodarskih družbah, samostojnem podjetniku in veleposlaništvu (ki so kot uporabniki javnega vodovoda sklenili pogodbe z organom, oziroma ki so kot investitorji vložili vlogo za izdajo soglasja ali projektnih pogojev), ki jih je IP v okviru ugotavljanja resničnega dejanskega stanja v postopek pozval kot stranske udeležence dne 10. 6. 2020, in sicer s pozivi z zaporednimi številkami od 090-48/2020/11 do 090-48/20207/21. O pritožbi v zvezi s preostalimi zahtevanimi dokumenti je IP že odločil z delno odločbo št. 090-48/2020/23 z dne 15. 6. 2020. IP pojasnjuje, da so v bistvenem delu razlogi za razkritje dokumentov, o katerih IP odloča s to odločbo, enaki oziroma isti kot razlogi za razkritje dokumentov, o katerih je IP odločal z delno odločbo št. 090-48/2020/23 z dne 15. 6. 2020. Predmet te dopolnilne odločbe so zato le še naslednji izmed vseh zahtevanih dokumentov:

- projektni pogoji z dne 26. 5. 2010, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0009/2010-1;

- projektni pogoji z dne 29. 8. 2012, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0017/2012-1;

- projektni pogoji z dne 7. 11. 2012, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0022/2012-1;

- projektni pogoji z dne 22. 10. 2012, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0021/2012-1;

- projektni pogoji z dne 15. 7. 2013, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0015/2013-1;

- projektni pogoji z dne 26. 8. 2013, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0017/2013-1;

- projektni pogoji z dne 11. 4. 2016, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0008/2016-1;

- projektni pogoji z dne 24. 4. 2017, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0008/2017-1;

- soglasje z dne 26. 5. 2010, ki se nahaja v zadevi št. 351-0008/2010-1;

- soglasje z dne 1. 9. 2010, ki se nahaja v zadevi št. 351-0015/2010-1;

- soglasje z dne 23. 4. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0010/2012-1;

- soglasje z dne 20. 6. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0012/2012-1;

- soglasje z dne 20. 6. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0013/2012-1;

- soglasje z dne 20. 6. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0014/2012-1;

- soglasje z dne 7. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0022/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0023/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0024/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0025/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0026/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0027/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0028/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0029/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0030/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0031/2012-1;

- soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0032/2012-1;

- soglasje z dne 2. 10. 2013, ki se nahaja v zadevi št. 351-0015/2013-1;

- soglasje z dne 26. 8. 2013, ki se nahaja v zadevi št. 351-0018/2013-1;

- soglasje z dne 20. 8. 2014, ki se nahaja v zadevi št. 351-0015/2014-1;

- soglasje z dne 10. 8. 2015, ki se nahaja v zadevi št. 351-0015/2015-1;

- soglasje z dne 3. 2. 2016, ki se nahaja v zadevi št. 351-0002/2016-1;

- soglasje z dne 4. 11. 2016, ki se nahaja v zadevi št. 351-0009/2016-1;

- soglasje z dne 18. 4. 2016, ki se nahaja v zadevi št. 351-0011/2016-1;

- soglasje z dne 7. 6. 2017, ki se nahaja v zadevi št. 351-0015/2017-1;

- soglasje z dne 19. 6. 2017, ki se nahaja v zadevi št. 351-0017/2017-1;

- soglasje z dne 7. 8. 2017, ki se nahaja v zadevi št. 351-0019/2017-1;

- pogodba št. 06/10 z dne 7. 6. 2010, ki se nahaja v zadevi št. 355-0009/2010-1;

- pogodba št. 09/11 z dne 25. 10. 2011, ki se nahaja v zadevi št. 355-0010/2011-1;

- pogodba št. 04/13 brez datuma, ki se nahaja v zadevi št. 355-0011/2013-1;

- pogodba št. 04/16 z dne 8. 6. 2016, ki se nahaja v zadevi št. 355-0005/2016-1;

- pogodba št. 07/16 z dne 23. 8. 2016, ki se nahaja v zadevi št. 355-0009/2016-1.

 

  1. Stranski udeleženci

 

IP je najprej ugotovil, da sta dva izmed pozvanih subjektov priglasila stransko udeležbo v postopku. Ostali pozvani poslovni subjekti do izdaje te odločbe na poziv niso odgovorili, kar pomeni, da stranske udeležbe niso priglasili, zaradi česar je IP štel, da nimajo pravnega interesa za udeležbo v postopku in jim vloge stranskih udeležencev zato ni priznal. Dokazno breme glede obstoja izjem od prostega dostopa, katerih namen je varovati pravice in pravne koristi stranskega udeleženca, je namreč primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se z izjemo varovali. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje, ki so potrebne za določitev kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegove pravice in pravne koristi.[1] Če sam tega v postopku z ničemer ne uveljavlja, je povsem jasno, da nima pravnega interesa za udeležbo v postopku.

 

Na poziv IP, št. 090-48/2020/19 z dne 10. 6. 2020, k prijavi stranske udeležbe je odgovorilo … (v nadaljevanju stranski udeleženec). V dopisu z dne 26. 6. 2020 je stranski udeleženec navedel, da s tem dopisom potrjuje stransko udeležbo in da predmetna dokumenta (projektni pogoji z dne 26. 5. 2010, ki se nahajajo v zadevi št. 351-0009/2010-1, in soglasje z dne 26. 5. 2010, ki se nahaja v zadevi št. 351-0008/2010-1) po njegovem mnenju ne predstavljata izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja.

 

Na poziv IP, št. 090-48/2020/21 z dne 10. 6. 2020, k prijavi stranske udeležbe je odgovorila tudi gospodarska družba … (v nadaljevanju stranska udeleženka), ki je v dopisu z dne 26. 6. 2020 navedla, da prijavlja stransko udeležbo v postopku, in da v pozivu navedeni dokumenti (pogodba št. 09/11 z dne 25. 10. 2011, ki se nahaja v zadevi št. 355-0010/2011-1; soglasje z dne 20. 6. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0013/2012-1; soglasje z dne 20. 6. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0014/2012-1; soglasje z dne 20. 6. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0012/2012-1; soglasje z dne 23. 4. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0010/2012-1; soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0023/2012-1; soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0024/2012-1; soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0025/2012-1; soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0026/2012-1; soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0027/2012-1; soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0028/2012-1; soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0029/2012-1; soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0030/2012-1; soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0031/2012-1; soglasje z dne 26. 11. 2012, ki se nahaja v zadevi št. 351-0032/2012-1) po njenem mnenju predstavljajo katero od izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Pojasnila je še, da dokumenti urejajo razmerja med njo in organom, zato ne razume, zakaj naj bi bili ti dokumenti javnega značaja.

 

  1. Prosto dostopne informacije javnega značaja

 

Organ je IP na ogledu in camera izročil vse dokumente, ki so predmet te odločbe, in v zvezi s katerimi je bilo treba najprej ugotoviti, ali izpolnjujejo vse kriterije, ki jih za opredelitev informacije javnega značaja določa 4. člen ZDIJZ. Skladno z navedenim členom je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Nesporno je, da organ razpolaga z zahtevanimi informacijami in da se te nahajajo v materializirani obliki. Navedba organa, s katero je organ v izpodbijanem sklepu poudaril, da gre za zasebne vodovode in ne javne vodovode, bi lahko kazala na to, da organ zanika obstoj tretjega kriterija za opredelitev informacije javnega značaja. V takšnem smislu je mogoče razumeti tudi navedbo stranske udeleženke, da »dokumenti urejajo razmerja med njo in organom, zato ne razume, zakaj naj bi bili ti dokumenti javnega značaja«. IP je zato v nadaljevanju pojasnil, zakaj zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa in posledično izpolnjujejo tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja.

 

Postopek dostopa do informacij javnega značaja je namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002). Informacije javnega značaja so torej tudi vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe oziroma ki kažejo na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene upravno sodne prakse.[2]

 

V konkretnem primeru zahtevani dokumenti se po vsebini nanašajo na oskrbo s pitno vodo, ki se, na podlagi 1. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12; v nadaljevanju Uredba o oskrbi s pitno vodo), izvaja v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe. V zvezi s tem IP poudarja, da argument organa, da gre v konkretnem primeru »za zasebne vodovode in ne javne vodovode«, ne zdrži resne pravne presoje, saj že iz samih presojanih pogodb (npr. iz naslova pogodbe in iz 1. člena pogodbe) izhaja, da so sklenjene z namenom priključitve na omrežje javnega (in ne zasebnega) vodovoda, poleg tega je organ v teh pogodbah izrecno naveden kot »upravljalec javnega vodovoda Dobrova«. V skladu z 20. točko 1. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo je upravljavec javnega vodovoda pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe. Dejstvo, da je bil organ v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa upravljalec predmetnega javnega vodovoda, s svojimi pritožbenimi navedbami potrjuje tudi občina (to je v konkretnem primeru prosilka). Iz navedenega izhaja, da je organ zahtevane pogodbe sklepal v zvezi z izvajanjem nalog javne službe oskrbe s pitno vodo. Kot upravljalec gospodarske javne infrastrukture (med katero sodi tudi javni vodovod), je organ v obdobju, na katerega se nanaša obravnavana zahteva, izdajal tudi soglasja in projektne pogoje. To področje je takrat urejal Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO-1), ki je v prvem odstavku 2. člena opredelil pomen teh dokumentov. Projektni pogoji so, v skladu s točko 5.5.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1, pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta in skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi z zakonom ali predpisom in na podlagi izvedbenega prostorskega akta, določi pristojni soglasodajalec za izdelavo projektne dokumentacije. V točki 5.5.3. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 pa je soglasje za priključitev opredeljeno kot pogoji upravljalca gospodarske javne infrastrukture, s katerimi se določi lokacija priključka in tehnični pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bo mogoča priključitev objekta na to infrastrukturo in da bo zagotovljeno njeno nemoteno obratovanje. Gre torej za vrsto dokumentov, ki je nedvomno v zvezi z izvajanjem nalog javne službe oskrbe s pitno vodo. Dodatno to potrjuje tudi dejstvo, da je organ v obravnavanem obdobju kot upravljalec javnega vodovoda dejansko izdajal soglasja in projektne pogoje. Namreč, če bi šlo za zasebni vodovod, organ takšnih dokumentov sploh ne bi smel izdajati, ker na podlagi četrtega odstavka 13. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 31/2010 in 35/2010) upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. Dejstva, da gre za dokumente, ki so v zvezi z izvajanjem nalog javne službe oskrbe s pitno vodo in so posledično podvrženi režimu po ZDIJZ, bi se morala zavedati tudi stranska udeleženka, ko je s sklenitvijo pogodbe št. 09/11 z dne 25. 10. 2011, ki se nahaja v zadevi št. 355-0010/2011-1, stopila v obligacijsko razmerje z upravljalcem javnega vodovodnega omrežja in ko je pri njem vložila vloge za izdajo predmetnih soglasij. Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da vsi zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa v smislu ZDIJZ, ker so povezani z izvajanem dejavnosti javne službe in hkrati kažejo tudi na dejstva oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog organa. V konkretnem primeru zahtevane informacije izpolnjujejo vse kriterije, ki jih določa 4. člen ZDIJZ in zato predstavljajo informacije javnega značaja.

 

Ker je prosilka v dopolnitvi pritožbe z dne 8. in 11. 6. 2020 izpostavila dejstvo, da je bil med njo in organom sklenjen dogovor o prenosu vodovodnih sistemov in druge s tem povezane okoliščine, IP poudarja, da za pravilno in zakonito presojo dejanskega stanja v zadevi po ZDIJZ niso relevantne posebne okoliščine prosilca ter njegova povezava s presojanimi dokumenti. Odločitev na podlagi ZDIJZ namreč učinkuje erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oziroma informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Posledično so za odločitev v predmetni zadevi pravno povsem nerelevantne vse trditve prosilke, ki se nanašajo na sklenitev omenjenega dogovora in njegove posledice. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilka podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ. V postopku s takšno zahtevo pa je lahko, ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca, odločitev samo univerzalna. Če organ ne spoštuje zavez iz omenjenega dogovora, kot zatrjuje prosilka, lahko prosilka neodvisno od postopka po ZDIJZ zoper organ uvede druge postopke, ki so namenjeni sankcioniranju kršitve takšnih zavez (npr. sodno reševanje sporov).

 

Organ je zavrnil dostop do vse zahtevane dokumentacije z obrazložitvijo, da bi z razkritjem zahtevanih informacij prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov lastnikov vodovodov. Prosilka v pritožbi dvomi v upravičenost takšne odločitve, zato je bilo treba v nadaljevanju pritožbenega postopka ugotoviti, ali zahtevane informacije vsebujejo podatke, ki so izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja. Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov). Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v prvem odstavku člena 6.

 

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, predstavlja ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). IP je tako ugotovil, da so po tej »izjemi od izjem« prosto dostopni vsi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem funkcije predsednika krajevne skupnosti, predsednika vodovodnega odbora ter predsednika vaške skupnosti, in sicer so to ime, priimek, podpis in navedba funkcije. Vsi navedeni posamezniki se v zahtevanih dokumentih pojavljajo v zvezi z izvajanjem njihovih javnopravnih nalog (v imenu organa so podpisniki sklenjenih pogodb in izdanih soglasij ter projektnih pogojev), torej v javnopravni funkciji in ne v zasebnem svojstvu. Posledično so to osebni podatki, ki upoštevaje 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne morejo pomeniti izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ker so v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Podobno stališče je IP že zavzel v svoji praksi, npr. v odločbi št. 090-221/2010/1 z dne 17. 12. 2010, odločbi št. 090-175/2019 z dne 6. 8. 2019.

 

IP je nadalje ugotovil, da so kot podpisniki zahtevanih pogodb navedeni zastopniki gospodarskih družb. IP je na podlagi vpogleda v Poslovni register Slovenije (https://www.ajpes.si/prs/) ugotovil, da gre v vseh primerih za osebe, ki so pooblaščene za zastopanje gospodarskih družb, zato ti podatki predstavljajo javne podatke v skladu z Zakonom o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSReg) in Zakonom o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1). Skladno z navedenim obstaja zakonska podlaga za posredovanje imena, priimka in podpisa zastopnika gospodarske družbe prosilki po ZDIJZ, kar pomeni, da ti osebni podatki ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Podobno je IP ugotovil glede imena in priimka samostojnega podjetnika, ki je naveden v eni izmed zahtevanih pogodb. Podatki samostojnih podjetnikov, s katerimi ti nastopajo kot poslovni subjekti na trgu, namreč ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Samostojni podjetnik posameznik je namreč glede na veljavno statusno pravno ureditev gospodarskih subjektov, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Samostojni podjetnik torej ni pravna oseba in tudi ni gospodarska družba, je pa nosilec gospodarskega podjema, »imetnik« podjetja in zato enakovreden gospodarski subjekt nasproti npr. gospodarskim družbam. Na podlagi povedanega je IP zaključil, da samostojni podjetnik uživa varstvo po določbah Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov oziroma ZVOP-1 in specialnih zakonov s področja varstva osebnih podatkov samo, kadar nastopa kot fizična oseba v smislu posameznika, torej kot ne-gospodarski subjekt. Takšno stališče je že zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbah št. U-I-84/03 in št. U-I-298/04. Osebni podatki posameznikov, ki se nanašajo nanje kot na poslovne subjekte, se torej ne štejejo kot osebni podatki v smislu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Tudi ti podatki so v skladu z ZSReg in ZGD-1 javno dostopni v Poslovnem registru Slovenije. Posledično navedeni podatki ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Iz vsega navedenega izhaja, da izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana, po mnenju IP prav tako ni podana katera od drugih izjem po 5.a ali 6. členu ZDIJZ. Navedbe stranskega udeleženca tej ugotovitvi pritrjujejo, stranska udeleženka pa nasprotno meni, da presojani dokumenti, ki se nanašajo nanjo, »predstavljajo katero od izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja«. IP v zvezi s tem poudarja, da je Upravno sodišče RS že večkrat zavzelo stališče, da v primeru, ko stranka, na kateri je dokazno breme, le-tega ne izpolni in pavšalno navaja, da je podana izjema iz določene točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, velja predpostavka, da javni interes po zagotavljanju javnosti, odprtosti (transparentnosti) in čim večji obveščenosti javnosti, tudi javni nadzor nad delovanjem javnopravnih subjektov, pretehta.[3] Stranska udeleženka, na čigar strani je v konkretnem primeru dokazno breme (kot je pojasnjeno že v 2. točki te obrazložitve) glede obstoja izjem od prostega dostopa, ni navedla niti zakonske določbe, iz katere bi izhajalo, na katero izjemo se sklicuje, niti nobenih dejanskih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, obstoj katere izmed taksativno navedenih izjem želi zatrjevati. V postopku po ZDIJZ ni in ne sme biti »generalnih« odločitev, temveč je odločitev, upoštevaje konkretne okoliščine, vedno vezana na konkretni primer, na konkretno informacijo in na njeno vsebino. Ker gre za omejitev dostopa, dokazovanje ne more biti splošno, kot je splošna dostopnost do informacij javnega značaja, temveč mora biti konkretizirana za vsako zahtevano informacijo posebej. Glede na to, da je bila stranska udeleženka s pozivom IP št. 090-48/2020/21 z dne 10. 6. 2020 seznanjena, da se od nje pričakuje aktivno ravnanje z vidika zatrjevanja izjem od prostega dostopa,[4] vendar je kljub temu poslala IP zgolj dopis z dne 26. 6. 2019, v katerem so, kot že pojasnjeno, zgolj pavšalne navedbe, je IP zaključil, da stranska udeleženka za svoje trditve ni izpolnila dokaznega bremena. Predmetni dokumenti torej ne vsebujejo informacij, ki bi bile izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 5.a ali 6. členu ZDIJZ.

 

Upoštevajoč vse navedene argumente je IP zahtevi prosilke v delu, ki je predmet presoje te odločbe, ugodil na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

  1. Sklepno

 

Upoštevaje vse navedeno je IP, skladno z določbo prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil sklep organa prve stopnje s svojo odločbo in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 


[1] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbah opr. št. U 32/2008-25, z dne 8. 10. 2008 in opr. št. U 284/2008-35, z dne 27. 5. 2009.

 

[2] npr. sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006, z dne 25. 4. 2007 in sklep št. X Ips 96/2011, z dne 4. 7. 2012, sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 902/2013-29, z dne 20. 5. 2015 in št. I U 1422/2015-18, z dne 30. 11. 2016.

[3] npr. sodbe Upravnega sodišča RS v zadevah U 2423/2007 z dne 12. 5. 2010, U 1976/2008-26 z dne 26. 5. 2010, U 2111/2008 z dne 2. 6. 2010 in št. I U 1837/2014-25 z dne 11. 2. 2016.

[4] IP je v pozivu izrecno navedel: »V primeru, da menite, da gre za katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja, prosimo, da svoje navedbe utemeljite.«