Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 27.06.2019
Naslov: prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
Številka: 090-126/2019
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Kršitev materialnega prava
Status: Zavrženo


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje informacij iz zadeve, ki jo je organ obravnaval leta 2013 v povezavi s prijavo suma korupcije v povezavi z neizpolnjevanjem pogojev za zasedbo določenega delovnega mesta. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj se dokumentacija nanaša na postopek, ki se pri organu še vodi. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa, da se do zaključka postopka pred komisijo, za vse dokumente v zvezi s prijavo suma korupcije, ZDIJZ ne uporablja. Prosilec se je zoper odločitev organa pritožil in navedel, da se je postopek iz leta 2013 že zaključil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je v času odločanja o zahtevi prosilca, bil postopek pri organu še v teku. Ker se za dokumente iz nezaključenih postopkov organa ZDIJZ ne uporablja, je IP odločbo organa odpravil in odločil, da se zahteva prosilca zavrže.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-126/2019/4

Datum: 27. 6. 2019


Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena ter 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 5. 2019, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 0900-18/2019-2 21005 z dne 10. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Odločba Komisije za preprečevanje korupcije št. 0900-18/2019-2 21005 z dne 10. 5. 2019 se odpravi.
  1. Zahteva prosilca z dne 25. 4. 2019 se zavrže.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 25. 4. 2019 na organ poslal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje vseh informacij iz arhivirane zadeve, ki je bila vodena pri organu zaradi prijave domnevnega neizpolnjevanja pogojev …, ki naj bi bila obravnavana in arhivirana na KPK v letu 2013. Prosilec želi poleg dokumentov v zadevi tudi podatke in zapise na notranji in zunanji strani ovojnega lista zadeve, popisni list zadeve ter evidenčne podatke arhivirane zadeve. Informacijo želi prejeti v elektronski obliki na elektronski naslov.

 

Organ je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je na podlagi vpogleda v evidenco ugotovil, da z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, razpolaga, in sicer gre za dokumente v zadevah št. 062195-3/2013, vključno s podatki in zapisi na notranji in zunanji strani ovojnega lista zadeve, popisni list zadeve ter evidenčni podatki zaključene zadeve in št. 06210-103/2019. Dokumenti torej obstajajo in ustrezajo definiciji informacije javnega značaja. Organ je pri pregledu spisa zadeve, ki se vodi pod št. 06210-103/2019 ugotovil, da zadeva vsebuje celotno dokumentacijo zadeve št. 062195-3/2013, med zadevama je napravljena povezava oz. zveza. Zadeva št. 062195-3/2013 vsebuje dva dokumenta, vključno s podatki in zapisi na notranji in zunanji strani ovoja, evidenčne podatke zadeve in popis zadeve, kar je del zadeve št. 06210-103/2019. Pri tem je organ sledil določbi tretjega odstavka 54. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki določa, da se številka zadeve ne more spremeniti. Če se izkaže, da je bila zadeva narobe številčena, se stara in nova zadeva obravnavata kot povezani zadevi,kar je bilo storjeno tudi v konkretni zadevi, saj se zadeva št. 062195-3/2013 ni pravilno številčila v skladu s klasifikacijskim načrtom in jo je bilo treba preštevilčiti v št. 06210-103/2019. Postopek v zadevi št. 06210-103/2019 še ni zaključen, saj komisija v zvezi z njo še ni sprejela odločitve, ki pomeni zaključek postopka organa. Glede na to, da se na podlagi drugega odstavka 23. člena ZIntPK za dokumente iz postopka, ki ga organ izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred organom, ne uporabljajo določbe ZDIJZ, je organ zahtevo prosila zavrnil.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 20. 5. 2019 vložil pritožbo ter navedel, da je organ zaključeno zadevo iz leta 2013 zgolj administrativno tehnično povezal z novo zadevo iz leta 2019, ni pa zadeve obnovil na način in pod pogoji, opredeljenimi in predpisanimi s kogentnimi določbami 53. člena Poslovnika KPK. Določbe, ki jih navaja organ, veljajo za povezovanje ali združevanje dveh ali več nerešenih zadev, ne pa za povezovanje že zaključenih in nerešenih zadev. Te možnosti veljavni predpisi ne urejajo in tudi ne predvidevajo. Iz navedenega izhaja logičen zaključek, da organ zaključene zadeve iz leta 2013, očitno ni obnovil in gre za zaključeno zadevo. Tudi če je organ pridobil dokumente iz zaključene zadeve, ki so sedaj sestavni del nove, nezaključene zadeve, to ne pomeni, da so tudi dokumenti iz zaključene zadeve postali nezaključeni in se zanje ZDIJZ ne uporablja. Prosilec je zahteval dokumente iz zaključene zadeve, zato 23. člen ZIntPK ne pride v poštev, zato v celoti velja in se uporablja ZDIJZ.

 

Po prejemu pritožbe, jo je organ dne 21. 5. 2019 odstopil v reševanje IP na podlagi 245. člena ZUP. Organ je na podlagi poziva IP temu posredoval tudi dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca, in sicer z dopisom št. 0900-18/2019/6 21005 z dne 24. 6. 2019.

 

K točki 1 in 2 izreka te odločbe:

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, prav tako pa tudi ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj je v odločbi sam navedel, da so zahtevani dokumenti knjiženi v dve zadevi organa, in sicer zadevo št. 062195-3/2013 in 06210-103/2019. O slednjem se je prepričal tudi IP z vpogledom v predmetne dokumente. V konkretnem primeru je med strankama sporno, ali so zahtevani dokumenti prosto dostopni. Organ je v postopku namreč ugotovil, da gre za dokumente iz postopka, ki ga komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, zato se določbe ZDIJZ ne uporabljajo in je zahtevo prosilca zavrnil.

 

Drugi odstavek 23. člena ZIntPK namreč določa, da se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred komisijo ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

 

Ob vpogledu v zahtevano dokumentacijo je IP ugotovil, da gre dejansko za dokumente iz postopka, ki ga organ izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, ter da postopek do dneva izdaje izpodbijane odločbe organa (tj. do 10. 5. 2019) še ni bil zaključen. Slednje pomeni, da se ZDIJZ v tej fazi ne uporablja in posledično prosilec nima pravice zahtevati informacije javnega značaja po ZDIJZ. IP tako ugotavlja, da prosilec do zaključka postopka pred organom nima pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki bi jo lahko uveljavljal v upravnem postopku. Navedeno pomeni, da bi moral prvostopenjski organ po prejemu zahteve prosilca z dne 25. 4. 2019 izdati sklep o zavrženju zahteve, in sicer na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva. Organ tega ni storil, ampak je zahtevo prosilca meritorno zavrnil, pri čemer je 23. člen ZIntPK napačno uporabil pravni predpis, saj je 23. člen ZIntPK obravnaval kot izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. IP je zato odločbo organa, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil (kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe), sam pa o zahtevi prosilca odločil tako, da jo je na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel (kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe).

 

IP v konkretnem primeru ugotavlja, da ne gre za primer, kot ga v pritožbi navaja pritožnik. V presojani zadevi namreč ne gre za primer postopka, ki bi se začel leta 2013 in se tudi že zaključil, dokumenti iz zaključene zadeve pa bi se nato uporabili v novi zadevi, ki bi jo organ začel voditi leta 2019. IP ugotavlja, da gre za postopek, ki se je pri organu začel leta 2013 in v času prejema zahteve prosilca še ni zaključen. Ker je bila zadeva leta 2013 po pojasnilih organa knjižena pod napačno številko, so zadevo leta 2019 preknjižili na pravilno številko, med zadevama pa je bila napravljena zveza. To določa tudi 54. člen Uredbe o upravnem poslovanju, in sicer, da se številka zadeve ne more spremeniti; če se izkaže, da je bila zadeva narobe številčena, se stara in nova zadeva obravnavata kot povezani zadevi. IP je ugotovil, da ne gre za dva ločena postopka, od katerih bi bil postopek iz leta 2013 že zaključen, temveč gre za isto zadevo, ki se je leta 2013 narobe številčila in ji je bila leta 2019 dodeljena nova številka in se sedaj obravnavata kot povezani zadevi. Ker zadeva v času prejema zahteve prosilca še ni bila zaključena, kar je preveril z vpogledom v zadevo tudi IP, se določbe ZDIJZ v konkretnem primeru ne uporabljajo, kot je IP pojasnil že zgoraj.

 

IP na koncu še poudarja, da ima prosilec od organa pravico zahtevati dostop do informacij iz konkretne zadeve na podlagi ZDIJZ po zaključku postopka pred organom. 23. člen ZIntPK namreč uporabe določb ZDIJZ ne izključuje v celoti, ampak samo časovno omejuje njihovo uporabo. Kot izhaja iz pojasnil organa in predložene dokumentacije, naj bi bila prva odločitev organa sprejeta na seji senata komisije dne 15. 5. 2019 oz. dne 6. 6. 2019.

 

K 3. točki izreka te odločbe:

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka