Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.02.2020
Naslov: prosilec - Komunala Tržič d.o.o.
Številka: 090-284/2019
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi z dokumentacijo, vezano na izvedbo prenosa lastništva določenih nepremičnin. Organ je delno zavrnil dostop zaradi varstva poslovne skrivnosti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da ne gre za informacije javnega značaja, saj podatki ne izvirajo iz delovnega področja organa kot izvajalca javne službe. Kljub temu, da je organ subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zahtevani dokumenti ne zapadejo pod definicijo informacije javnega značaja, kot jo predvideva ZDIJZ, zato je IP pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-284/2019/4

Datum: 11. 2. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 20. 12. 2019, zoper odločbo Komunale Tržič, d.o.o., Pristava, Mlaka 6, 4290 Tržič (v nadaljnjem besedilu organ), št. 1-3/2019-IJZ z dne 5. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilca z dne 20. 12. 2019 zoper odločbo Komunale Tržič, d.o.o., št. 1-3/2019-IJZ z dne 5. 12. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v

 

 

Prosilec je 19. 8. 2019 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi z dokumentacijo vezano na izvedbo prenosa lastništva nepremičnin, parc. št. 519/6, 519/7 in 519/8, k.o. Križe, iz podjetja Komunala Tržič d.o.o. in Občino Tržič, ki jo je opredelil v 7. točkah:

  1. listine o vrednotenju nepremičnin (tudi iz časa direktorovanja …),
  2. ponudbeno dokumentacijo,
  3. mnenja in predloge o izvedbi s strani revizorja, pravnikov in drugih,
  4. listine o vrednotenju lastniškega deleža,
  5. zapisnike sestankov v zvezi s prodajo oz. nakupom nepremičnin,
  6. zapisnik seje skupščine podjetja Komunala Tržič d.o.o. z dne 27. 6. 2019 s sklepi skupščine,
  7. vso drugo listinsko dokumentacijo v zvezi s prenosom lastništva iz podjetja na Občino Tržič.

Zahtevane informacije je želel pridobiti v elektronski obliki.

 

Organ je 16. 9. 2019 izdal odločbo, št. 1/2019-IJZ, iz izreka katere je izhajalo, da je zahtevi prosilca pod tč. 3 in 7 ugodil, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil. Po pritožbi prosilca je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zahtevo delno zavrnil, pri tem pa nepopolno ugotovil relevantna dejstva, bistveno pa je kršil tudi pravila upravnega postopka. IP je 5. 11. 2019 izdal odločbo, št. 090-220/2019/2, s katero je odpravil 1., 2., 4., 5. in 6. alinejo izreka odločbe organa in v tem delu zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je organ ponovno izdal delno zavrnilno odločbo, št. 1-3/2019-IJZ z dne 5. 12. 2019. V zvezi s 1. točko zahteve je organ ponovno zavrnil dostop, ker gre za dokument, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ,. V zvezi z 2. točko zahteve je organ prosilcu posredoval dopis Občine Tržič, št. 478-49/2019/8(206) z dne 7. 6. 2019, ki se nanaša na odkup nepremičnin, par. št. 519/6, 519/7 in 519/8, k.o. Križe. V dopisu je izražena ponudba za odkup omenjenih nepremičnin ter priložen tudi osnutek prodajne pogodbe. V zvezi s 3. točko zahteve je pojasnil, da je prosilcu ugodil že v prvi odločbi, ko mu je posredoval elektronsko različico pravnega mnenja glede prenosa zemljišč odvetnikov … z dne 7. 3. 2019 ter … z dne 4. 3. 2019. V zvezi s 4. točko zahteve je prosilca pozval k dopolnitvi zahteve in po prejemu dopolnitve prosilcu podal pojasnilo, kakšen vpliv je imela prodaja lastniškega deleža na poslovanje podjetja. V zvezi s 5. točko zahteve je organ odgovoril, da v postopku prenosa lastništva niso nastali nobeni zapisniki sestankov, zato z njimi ne razpolaga. V zvezi s 6. točko zahteve je organ navedel, da mu ne more omogočiti seznanitve s celotno vsebino zapisnika seje skupščine, ker je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in predstavlja izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za zapisnik sestanka z zakonitim zastopnikom ustanovitelja z dne 27. 6. 2019, ki je v skladu z 11. členom veljavnega Odloka o ustanovitvi podjetja Komunala Tržič d.o.o., poleg Občinskega sveta, organ ustanovitelja, preko katerega ustanovitelj izvršuje pristojnosti ustanovitelja v zvezi z upravljanjem podjetja v smislu 526. člena ZGD-1. Nesporno je tudi, da zapisnik sestanka ni namenjen zunanjemu krogu oseb, saj so seje zaprte za javnost. Organ je prosilcu posredoval le tisti del zapisnika, ki se nanaša na prodajo nepremičnin na Pristavški 31 v Tržiču, to je 3. točka dnevnega reda seje skupščine. V zvezi s 7. točko zahteve je organ pojasnil, da je prosilcu ugodil že v prvi odločbi, ko mu je posredoval elektronsko različico sklenjene pogodbe o prodaji oziroma nakupu nepremičnin, sklenjenih med podjetjem Komunala Tržič d.o.o. in Občino Tržič.

 

Prosilec je 20. 11. 2019 (pravilno 20. 12. 2019, op. IP) zoper odločbo organa, št. 1-3/2019-IJZ z dne 5. 12. 2019 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo, ker organ ni upošteval podrobnih in jasnih navodil iz obrazložitve odločbe IP, št. 090-220/2019/2 z dne 5. 11. 2019. Organu je očital, da je zanemaril obveznost nudenja pomoči prosilcu pri dopolnitvi zahteve, saj je s prosilcem namenoma komuniciral le po elektronski pošti in kljub nejasnostim vztrajal pri takšnem komuniciranju ter od prosilca zahteval pojasnilo, katere dokumente dejansko potrebuje oz. je dajal videz, da še vedno ne ve, kaj prosilec dejansko želi. V zvezi s 1. točko izreka izpodbijane odločbe je prosilec prerekal, da je organ predrugačil/prekvalificiral zahtevek s tem, ko je zapisal, da se »posredovanje listin o vrednotenju nepremičnin, parc. št. 519/6, 519/7 in 519/8, k.o. Križe« zavrne. Pri tem ni obrazložil, katero zahtevo je dejansko zavrnil, niti ni pojasnil, s katerimi listinami o vrednotenju nepremičnin dejansko razpolaga (z listinami iz časa direktorovanja … ali cenitvami ob sklenitvi pravnega posla v letu 2019 ali kaj drugega). Prosilec je poudaril, da je organ v 100% lasti Občine Tržič, ki je tudi edini družbenik podjetja, sklicevanje na poslovno skrivnost in ZGD-1 pa je neutemeljeno, saj gre za nepremičnino in subjekte oz. organe, ki pri razpolaganju s premoženjem ravnajo skladno z določili Zakona in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Organ je po oceni prosilca navedel le obstoj subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti, nikakor pa ni predložil ali obrazložil objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, npr. z navedbo številke pisne odredbe ali sklepa, s katerim je bila določena poslovna skrivnosti, in kateri podatki v teh cenitvah sploh so poslovna skrivnosti. Prosilec je navedel, da zahtevani dokument ne more biti poslovna skrivnost, saj se je uporabljal kot osnova za razna poročila, vrednotenje objektov v lasti podjetja, kot tudi v drugih javnih poročilih, bilancah stanja ipd. Podatek o vrednotenju nepremičnin nikakor ne more biti poslovna skrivnost, ker ni očitna potreba po varstvu tega podatka, prav tako pa z razkritjem tega podatka ne bo nastala občutna škoda. Tako je npr. Občina Tržič ob obravnavi Odloka o proračunu Občine Tržič za leto 2019 predložila kot prilogo tudi Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Tržič za leto 2019 in v seznamu navedla opis nepremičnine par. št. z orientacijsko vrednostjo in ekonomsko utemeljenostjo nakupa. V zvezi z 2. točko izreka izpodbijane odločbe je prosilec navedel, da je organ sam zaključil, da v tej točki ne potrebuje prosilčevih pojasnil. Poziv za pojasnilo v zvezi s 4. točko zahteve je zavezanec dopolnil z vprašanjem, ali se zahteva navezuje na vrednotenje celotnega objekta ali tistega dela objekta, katerega lastnik je organ, ali morebitne druge listine. Prosilec je v zvezi s 4. točko izreka izpodbijane odločbe organu očital, da ni predložil nobenega dokumenta, ampak je subjektivno navedel določene predpostavke ravnanja in uporabe nepremičnine, nikakor pa teh podatkov ni podkrepil z listinami. V zvezi s 5. točko izreka izpodbijane odločbe je prosilec navedel, da se njegov zahtevek ni nanašal na vpogled, kot je odločil organ. Prosilec se je pritožil tudi zoper 6. točko izreka izpodbijane odločbe, ker je menil, da je sklicevanje organa na 11. člen Odloka o ustanovitvi podjetja Komunala Tržič, d.o.o. v povezavi s 526. členom ZGD-1, brezpredmetno. V nobenem omenjenem predpisu namreč ni opredeljeno, da zapisnik sestanka, ni namenjen zunanjemu krogu oseb, ker naj bi bile seje zaprte za javnost in organ ovira informiranost le prosilcem, saj so bile na sestanku prisotne osebe brez pooblastila. Glede 7. točke izreka izpodbijane odločbe se je prosilcu porajal dvom o resničnosti neobstoja druge listinske dokumentacije. Pri tem je prosilec dodal več okoliščin, ki so po njegovem mnenju kazale na obstoj drugih dokumentov v zadevi. Ob zaključku pritožbe je prosilec grajal tudi odločanje organa v skrajnem roku 20 delovnih dni in predlagal uvedbo postopka zaradi kršitev določb ZDIJZ in izrek globe organu in odgovorni osebi organa. Organu je očital tudi napačno definiran pouk o pravnem sredstvu, saj je vložitev pritožbe na odločbo pogojeval s plačilom upravne takse, čeprav je pritožba prosta plačila upravne takse. Poleg tega je organu očital še kršitev pravil ZUP o osebnem vročanju, saj je izdano odločbo posredoval po elektronski pošti na elektronski naslov prosilca, ki nima varnega elektronskega predala. Prosilec je bil mnenja, da takšno »vročanje« v postopku ne more imeti pravnega učinka, ker izdana odločba sploh ni bila pravilno vročena, vprašljiva pa je izvršljivost odločbe, njena dokončnost in pravnomočnost ter raba drugih pravnih sredstev (roki).

 

Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato je pritožbo, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 1-4/2019-IJZ z dne 24. 12. 2019, poslal v odločanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Po prejemu dopisa je IP ugotovil, da organ ni posredoval vse dokumentacije, ki se tiče zadeve, zato je organ pozval k dostavi vseh dokumentov. IP je zahtevano dokumentacijo prejel 20. 1. 2020.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Pritožbeni očitek o napačnem vročanju, ki za prosilca ne more imeti pravnih učinkov, je neutemeljen, saj proti prosilcu ne more pravno učinkovati odločba, ki je ni dobil. Čeprav bi lahko posredovanje odločbe prosilcu po elektronski pošti na elektronski naslov prosilca, ki nima varnega elektronskega predala, pomenilo pomoto pri vročanju, je v takem primeru po določbi prvega odstavka 98. člena ZUP odločilno, kdaj je prosilec odločbo dejansko dobil, saj je od tedaj dalje imel možnost vlagati pravna sredstva (prim. tudi sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 160/2013). Iz podatkov upravne zadeve nedvoumno izhaja, da je prosilec odločbo dejansko dobil, saj jo je tudi priložil sami pritožbi, in se zoper njo tudi pravočasno pritožil (pravočasnost pritožbe je ugotovil tudi organ).

 

Za pravilno in zakonito presojo dejanskega stanja v obravnavani zadevi niso relevantne osebne okoliščine prosilca (npr. da je prosilec član sveta občine) in navedbe, da je določene dokumente zahteval oz. prejel kot občinski svetnik. Skladno z ZDIJZ izdane odločbe učinkujejo »erga omnes« (tj. enako nasproti kateremukoli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Predlog prosilca za uvedbo postopka zaradi kršitev določb ZDIJZ in izrek globe organu in odgovorni osebi organa ni utemeljen. ZDIJZ v 23. členu določa, da je organ dolžan o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Iz upravne zadeve ni razvidno, da bi organ odločal izven zakonskega roka, zato ni pravne podlage za uvedbo prekrškovnega postopka in izrek globe zoper organ in odgovorno osebo organa.

 

Pritožbeni očitki o predrugačenju zahtevka ne vzdržijo. Tako iz spisovne dokumentacije kot posredovanih dokumentov nedvoumno izhaja, da je organ odločal o celotni dokumentaciji, ki se nanaša na izvedbo prenosa lastništva nepremičnin, parc. št. 519/6, 519/7 in 519/8, vse k.o. Križe, kar je bilo tudi zahtevano.

 

Organ je 16. 9. 2019 izdal odločbo, št. 1/2019-IJZ, iz izreka katere je izhajalo, da je zahtevi prosilca pod tč. 3 in 7 ugodil. IP je z odločbo, št. 090-220/2019/2 z dne 5. 11. 2019, odločil o pritožbi zoper navedeno odločbo ter 1., 2., 4., 5. in 6. alinejo izreka odpravil in v tem delu vrnil organu zadevo v ponovno določanje. Ker se prosilec zoper 3. in 7. točko izreka odločbe organa ni pritožil, je odločitev organa v tem delu postala dokončna in pravnomočna. Glede na navedeno je bil organ v ponovljenem postopku dolžan odločiti le o dokumentih, ki so bili zajeti v 1., 2., 4., 5. in 6. alineji izreka odločbe organa, št. 1/2019-IJZ z dne 16. 9. 2019. Tudi po prvem odstavku 213. člena ZUP mora izrek vsebovati le odločitev o predmetu postopka. Predmet ponovljenega postopka tako niso bili dokumenti, ki so bili zajeti v 3. in 7. alineji izreka odločbe. Tudi sicer zapis pod 3. in 7. točko izreka tokrat izpodbijane odločbe tudi po vsebini ne izraža odločitve organa v ponovljenem postopku, ampak gre zgolj za zapis, ki po nepotrebnem obremenjuje izrek odločbe in v svojem bistvu sodi v obrazložitev odločbe (organ je namreč pojasnil, da je zahtevi v točki 3 in 7 ugodil že v prvi odločbi). Tako je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je zavrnil oz. delno zavrnil dostop do dokumentov, ki jih je prosilec zahteval v 1., 4., 5. in 6. točki zahteve, s sklicevanjem na obstoj poslovne skrivnosti oz. ker z dokumenti ne razpolaga.

 

Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/; v nadaljnjem besedilu RZIJZ) je razvidno, da je podjetje KOMUNALA TRŽIČ, d.o.o., vpisano med zavezance za informacije javnega značaja tako na podlagi druge alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (konkretno Občine Tržič) kot tudi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ kot izvajalec javne službe, ki ni javno podjetje ali oseba javnega prava, na podlagi splošnega akta. Ti akti so: (1) Odlok o koncesiji za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 34/09), (2) Odlok o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 43/09), (3) Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 47/10, 23/11, 106/15, 41/16), (4) Odlok o urejanju in čiščenju javnih površin (Uradni list RS št. 22/08, 26/10), (5) Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 65/97)[1]. Organ je torej, kot izhaja iz RZIJZ, izvajalec več javnih služb ter hkrati tudi poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

ZDIJZ v osmem odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po drugem odstavku tega člena (tj. zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, op. IP), se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Pojem informacije javnega značaja za zavezance iz 1. člena tega zakona, tj. tudi za izvajalce javnih služb, ureja prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati in
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Medtem pa pojem informacije javnega značaja za zavezance iz 1.a člena ureja 4.a člen ZDIJZ, ki določa, da je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja:

  • informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;
  • informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

Iz navedenih definicij je razvidno, da so informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava opredeljene bistveno ožje kot informacije pri organih. Zato je IP najprej ugotavljal, ali so zahtevane informacije nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa, in kot take predstavljajo informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.

 

Organ je izvajalec javne službe na področju oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih voda, dejavnosti ravnanja z odpadki, dejavnosti urejanja javnih površin ter pogrebne in pokopališke dejavnosti. Področje oskrbe s pitno vodo ureja Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/14), ki v 2. členu določa, da javna služba obsega izvajanje storitev, s katerimi se zagotavlja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda za namene oz. za stavbe, kot je določeno v predpisih, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. Področje odvajanja in čiščenja komunalnih voda ureja Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 42/14), ki v 9. členu določa, da izvajanja te službe obsegajo naloge: odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo; prevzem komunalne odpadne vode in blata iz obstoječih greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav; čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje točke na komunalni ali skupni čistilni napravi; zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelave ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave; odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh. Področje dejavnosti ravnanja z odpadki ureja Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 41/16), ki v 5. členu določa, da izvajanje te službe obsega zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Področje urejanja javnih površin ureja Odlok o urejanju in čiščenju javnih površin na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 30/17), ki v 5. členu določa, da javna služba po tem odloku obsega naslednje storitve: urejanje javnih površin in objektov ter čiščenje javnih površin in objektov. Področje pogrebne in pokopališke dejavnosti ureja Odlok o pokopališkem redu v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 64/18), ki v 4. členu določa, da pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, pokopališka dejavnost pa obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.

 

IP je tako ugotovil, da v obravnavani zadevi med obveznosti organa kot izvajalca več javnih služb ni mogoče vključiti obveznosti (kakršnekoli) izvedbe prenosa lastništva (katerekoli) nepremičnine, kar pomeni, da zahtevani dokumenti pod točkami 1., 4., 5. in 6. zahteve ne sodijo v delovno področje organa kot izvajalca javnih služb. Vse pritožbene navedbe v zvezi s posredovanjem zahtevane dokumentacije so tako neutemeljene, saj organ ni pasivno legitimiran za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS (npr. sodba, št. I Up 122/2006, št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12)) je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanj teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Ta interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, nosilci javnih pooblastil in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog oz. glede njihovega izvrševanja javnih funkcij, za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. Gre torej za vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno. Ker je organ zavezanec po ZDIJZ v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, med slednje pa ne sodi izvajanje prenosa lastništva nepremičnin, je IP posledično zaključil, da pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Eden od treh pogojev iz 4. člena ZDIJZ (tj. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa) namreč ni izpolnjen.

 

Čeprav je IP ugotovil, da se zahtevani dokumenti ne nanašajo na delovno področje organa iz naslova izvajanja javne službe, pa ni sporno, da je organ zavezanec tudi na podlagi 1.a člena ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali zahtevani dokumenti ustrezajo definiciji informacije javnega značaja v tem primeru, tj. ali gre za informacije iz 4.a člena ZDIJZ.

 

Kot že povedano, je v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacija javnega značaja:

  1. informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na (1. alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ):
  • pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali
  • izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali
  • sponzorske, donatorske ali avtorske pogodbe ali
  • druge pravne posle, s katerimi se dosega učinek, enak učinkom pravnih poslov iz prejšnjih alinej;
  1. informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka istega člena (drugi odstavek 4.a člena ZDIJZ).

 

Ker je organ v 100% lasti Občine Tržič (vir AJPES) je treba glede definicije pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, izhajati iz opredelitev, kot jih določa Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljnjem besedilu ZSPDSLS-1), ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti. V 3. členu ZSPDSLS so razloženi posamezni izrazi, tako je za stvarno premoženje navedeno, da so to nepremičnine in premičnine, ravnanje s stvarnim premoženjem pa pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. Pridobivanje stvarnega premoženja je vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na državo, samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava, če zakon določa, da je lahko lastnik premoženja (tako 3. točka 3. člena ZSPDSLS-1); razpolaganje s stvarnim premoženjem je vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo (tako 4. točka 3. člena ZSPDSLS-1); upravljanje stvarnega premoženja je skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno (tako 5. točka 3. člena ZSPDSLS-1).

 

Skladno z navedenimi definicijami je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti pod točkami 1., 4., 5. in 6. zahteve že pojmovno ne pomenijo informacije iz sklenjenega pravnega posla (npr. listina o vrednotenju nepremičnin, listina o vrednotenju lastniškega deleža, zapisniki sestankov, zapisniki seje skupščine podjetja), ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem organa. Pri tem je IP ugotovil, da je organ prosilcu dokumente (ali dele dokumentov), ki ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, predhodno že posredoval. Tako niti ne držijo pritožbene navedbe, da je organ kršil temeljni namen ZDIJZ za zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja ter krepitve transparentnosti in zakonitega ter odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi, s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov ter sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Kot že pojasnjeno, zahtevani dokumenti v točkah 1, 4, 5 in 6 (npr. cenitev oz. listine o vrednotenju nepremičnin ali lastninskih deležev, še toliko manj zapisniki seje skupščine ali zapisniki raznih sestankov) – dostop do katerih je organ sicer zavrnil s sklicevanjem na poslovno skrivnost – niso pravni posli, ki se nanašajo na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. Mogoče lahko vplivajo na odločitev, kako s stvarnim premoženjem razpolagati oz. upravljati, zagotovo pa ne gre za pravni posel pridobivanja, razpolaganja, upravljanja in najemanja tega premoženja. Ker pri zahtevanih informacijah ne gre za informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, IP ni ugotavljal morebitnega obstoja (katerekoli od) izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

Pritožbeni očitki o napačnem pravnem pouku so pravno neupoštevni, saj v obravnavani zadevi ni izkazano, da bi se prosilec ravnal po napačnem pouku v odločbi in bi mu to škodilo. Pouk o pravnem sredstvu je sestavni del konkretnega upravnega akta zato, da stranki omogoči učinkovito uveljavljanje njene pravice do pritožbe. Četrti odstavek 215. člena ZUP v primeru napačnega pouka določa, da se lahko ravna vsaka stranka po veljavnih predpisih ali po pouku. Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih škodljivih posledic.

 

IP je zaključil, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (dostop se zavrne zaradi poslovne skrivnosti oz. ker dokument ne obstaja). Zato je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v tej odločbi navedel pravilne razloge (zahtevani dokumenti niso informacije javnega značaja) in pritožbo zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka pri IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Navedeno razvidno iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja, ki je dostopen na spletni povezavi https://www.ajpes.si/RZIJZ/.