Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.01.2020
Naslov: prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
Številka: 090-287/2019
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Odobreno


POVZETEK:

Organ je prve stopne je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo vlagatelja za priznanje stranske udeležbe v postopku dostopa do informacij javnega značaja. IP je pritožbi vlagatelja ugodil in mu priznal status stranske udeležbe v predmetnem postopku, ker je ugotovil, da je organ napačno uporabil določbo 13. člena ZIntPK v povezavi z določbo a 26.a člena ZDIJZ. Prosilkina zahteva namreč presega obseg osebnih podatkov vlagatelja, ki jih na podlagi 13. člena ZIntPK lahko obdeluje organ v okviru svojih pristojnosti iz tega člena. Vlagatelj ima tako pravni interes za sodelovanje v konkretnem postopku dostopa do informacij javnega značaja, ki je izražen v možnosti varstva njegovih pravic in dolžnosti v tem postopku.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-287/2019/2

Datum: 15. 1. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 142. člena v povezavi s prvim odstavkom 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, ki ga zastopa Odvetniška družba Pirc Musar&Lemut Strle, o. p., d. o. o., Likozarjeva 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju vlagatelj) z dne 23. 12. 2019, zoper sklep Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0900-50/2019/6 z dne 12. 12. 2019, v zvezi s priznanjem statusa stranskega udeleženca v postopku dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi vlagatelja z dne 23. 12. 2019 se ugodi in se sklep Komisije za preprečevanje korupcije, št. 0900-50/2019/6 z dne 12. 12. 2019, odpravi in se odloči: »Zahtevi …, ki ga zastopa Odvetniška družba Pirc Musar&Lemut Strle, o. p., d. o. o., z dne 3. 12. 2019 za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku po ZDIJZ, se ugodi. »
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Vlagatelj je dne 29. 11. 2019, po pooblaščenki, na organ naslovil zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca v odprtem postopku dostopa do informacij javnega značaja, v katerem je prosilka z zahtevo po ZDIJZ z dne 27. 11. 2019 zahtevala posredovanje ugotovitve senata komisije organa v zvezi s primerom viceguvernerja Banke Slovenije.

 

Organ je nato, skladno s tretjim odstavkom 142. člena ZUP, o zahtevi za vstop v postopek obvestil prosilko z dopisom, št. 0900-50/2019/5 z dne 3. 12. 2019, ki pa v postavljenem roku ni podala svoje izjasnitve glede vstopa vlagatelja v postopek dostopa do informacij javnega značaja.

 

Organ je nato vlagateljevo zahtevo za priznanje stranske udeležbe zavrnil s sklepom, št. 0900-50/2019/6 z dne 12. 12. 2019. V razlogih je navedel, da se zahteva prosilke za dostop do informacij javnega značaja z dne 27.11.2019 nanaša na Ugotovitve komisije organa v konkretnem primeru št. 06216-9/2019/31 z dne 21. 11.2019. V zvezi s tem dokumentom je organ ugotovil, da gre za informacijo javnega značaja, skladno z 4. členom ZDIJZ. Dalje se sklicuje na peti in osmi odstavek 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZlntPK), iz katerih naj bi izhajalo, da je ugotovitve komisije o konkretnem primeru že zakonodajalec sam opredelil kot javno dostopne podatke, kar ob upoštevanju a 26. a člena ZDIJZ pomeni, da je stranka v predmetnem postopku dostopa do informacije javnega značaja samo prosilka. Gre namreč za primer, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu (ZlntPK) jasna in kakršno koli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oziroma spremeniti odločitve organa, zato ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo, oziroma jim priznati status stranskega udeleženca. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec, ki je z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Dalje je organ v razlogih navajal, da je pri pregledu zahtevanega dokumenta ugotovil, da vsak osebni podatek nima nujno hkrati tudi statusa varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da ga je mogoče razkriti, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji. V zvezi s tem se je skliceval na 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katere izhaja, da se morajo javni uslužbenci in funkcionarji v zvezi s podatki povezanimi z opravljanem javne funkcije oziroma delovnega razmerja in tistih, katerih podatki se nanašajo na porabo javnih sredstev, odpovedati določeni meri zasebnosti in dopustiti, da se javnost seznani z določenimi njihovimi osebnimi podatki. Poudaril je, da mora vsak organ po uradni dolžnosti paziti, ali je podana pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov, posameznik pa v postopku po ZDIJZ ne more ne privoliti in tudi ne prepovedati obdelave svojih osebnih podatkov, saj obdelavo osebnih podatkov določa sam zakon. Ponovno je izpostavil svoje stališče, da tudi, če bi organ v postopek pozval vlagatelja, da se izjasni o tem, ali naj se zahtevani podatki posredujejo, njegova izjava ne bi mogla vplivati na odločitev organa v postopku dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi s tem se je organ skliceval na sodno prakso Upravnega sodišča v zadevah I U 1003/2010-43 z dne 30. 3. 2011, I U 936/2009-12 z dne 26. 8. 2009 in I U 831/2007-7 z dne 24. 10. 2007, iz katerih naj bi izhajalo, da je bilo v mnogih primerih odločeno, da javnih uslužbencev ali funkcionarjev ni treba pritegniti v postopek, Upravno in Vrhovno sodišče RS pa v tem nista prepoznala bistvene kršitve določb upravnega postopka (na primer sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1410/2009-9 z dne 23.9. 2009 in sodba Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 252/2009 z dne 27.8.2009). Dalje organ zaključuje, da ne more soglašati z vlagateljem, da dokument št. 06216-9/2019/31 z dne 21.11. 2019 v celoti sloni na podatkih, ki so davčna tajnost, teh okoliščin pa ni mogoče obiti s tako imenovanim delnim dostopom. Zahtevani dokument sicer vsebuje nekatere informacije iz 6. člena ZDIJZ, vendar pa jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Organ še ugotavlja, da zahtevani dokument vsebuje tudi osebne podatke javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki pa niso varovani osebni podatki in ne predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na vse navedeno je organ zaključil, da vlagatelj nima pravice do položaja stranke v predmetnem upravnem postopku.

 

Vlagatelj je dne 23. 12. 2019 zoper navedeni sklep organa, po pooblaščenki, vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 237. člena ZUP. Navaja, da sodna praksa, na katero se sklicuje organ v razlogih izpodbijanega sklepa, ni uporabljiva za konkretni primer, kar, v nadaljevanju pritožbe, konkretno pojasni za vsako od sodnih odločb, na katere se sklicuje organ. V konkretnem primeru ne gre za informacije, ki bi bile kakorkoli povezane z opravljanjem dela oziroma funkcije osebe, na katero se zahteva nanaša. Podatki, ki so predmet konkretne zahteve, so v celoti iz pritožnikove zasebne sfere. Nasprotno pa pritožba v podkrepitev svojih navedb navaja sodne odločitve, v katerih je bil dostop do informacij zavrnjen, ker je šlo za informacije iz zasebne sfere javnega uslužbenca. Pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča III U 103/2012 z dne 30.5.2013. Daje navaja, da je Upravno sodišče v sodbi IU 1372/2017-14 z dne 05.12.2018 zavzelo stališče, da je treba v postopek pritegniti javne funkcionarje (sodnike), četudi je šlo za zahtevo po razkritju podatkov v neposredni zvezi z njihovim delom, ker je treba v postopku poleg ZDIJZ upoštevati tudi določbe drugih področnih zakonov. V sodbi Upravnega sodišča IU 1168/2015-26 z dne 16.3.2017 pa je sodišče izrecno izpostavilo, da zakon o varstvu osebnih podatkov posameznikom priznava vrsto pravic, vključno z različnimi možnostmi za preprečitev nezakonite obdelave teh podatkov. Vprašanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov torej ni izključno vprašanje javnega interesa, temveč zakon daje pravni interes za zaščito te zakonitosti tudi osebam, katerih podatki se obdelujejo. Pritožnik dalje navaja, da organ v svojih ugotovitvah zapiše bistveno več osebnih podatkov, kot so ime, priimek, funkcijo, položaj in zaposlitev, ki jih omenja peti odstavek 13. člena ZIntPK. Vsi podatki o ravnanju, ki v konkretnem primeru domnevno predstavljajo kršitev integritete po ZintPK, so osebni podatki pritožnika po določbah Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-1, nekateri med njimi predstavljajo tudi davčno tajnost po ZDavP-2. Poudarja, da ni nobenega dvoma, da organ svoje ugotovitve in mnenja lahko objavlja le v skladu z določbami ZDIJZ, saj ZintPK z izjemo skopega določila petega odstavka, o tem nima posebnih določb. Nenazadnje se na ZDIJZ pri objavi sklicuje organ sam - pri čemer pa dejansko ravna nezakonito, saj pred objavo Ugotovitev in pojasnil obravnavane osebe ne vodi postopka po določbah ZDIJZ in prizadetemu ne omogoča zavarovanja svojih pravic in pravnih interesov. V konkretnem primeru pa je stransko udeležbo pritožniku zavrnil še v primeru zahteve po ZDIJZ, glede katere (vsaj zdi se) dejansko vodi postopek. Pritožba organu očita napačno razumevanje definicije osebnega podatka kot ga določa točka 1 člena 4 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Trdi, da zakonske možnosti objave imena, priimka, funkcije, položaja in zaposlitve ni mogoče raztegniti na objavo celotnih Ugotovitev oziroma njihovo razkritje v postopku dostopa do informacij po ZDIJZ, ne da bi bila potencialno prizadetemu posamezniku (v konkretnem primeru pritožniku) dana možnost zaščite svoje pravice do varstva osebnih podatkov in davčne tajnosti. Sklicuje se na 15. člen ZDavP-2) in navaja, da so podatki o tem, ali je pritožnik vložil prijavo davka iz naslova oddajanja zasebnega premoženja v najem, kdaj jo je vložil, ali je plačal davek, v kakšni višini in kdaj ga je plačal, tako davčna tajnost kot tudi osebni podatki, ki jih po ZlntPK organ ni upravičen razkriti in glede katerih je treba pritožniku priznati položaj stranskega udeleženca v postopku. Prav tako mora imeti pritožnik v postopku dostopa do informacij javnega značaja glede zahtevanega dokumenta možnost varstva svojih pravic in pravnih interesov iz naslova varstva osebnih podatkov glede drugih podatkov, katerih razkritja ZlntPK ne dovoljuje, po ZDIJZ pa predstavljajo izjemo od prostega dostopa (na primer glede njegove karierne poti in zasebnega premoženja) ter tudi glede vseh podatkov iz postopka pri delodajalcu, saj gre tudi v primeru teh za osebne podatke, ki so izvzeti iz prostega dostopa (v primeru pritožnika namreč niso v ničemer povezani z opravljanjem njegove funkcije). Tudi glede slednjih ne ZintPK ne ZDIJZ ne dovoljujeta razkritja na način, ki bi izključil sodelovanje z razkritjem prizadetega posameznika. Ozek krog osebnih podatkov, ki jih organ po ZintPK lahko objavi (ime, priimek, funkcijo, položaj in zaposlitev), nikakor ne podpira njegovih ugotovitev o tem, da pritožnik z udeležbo v postopku ne bi mogel zaščititi svojega interesa iz naslova varstva osebnih podatkov in naslova varstva davčne tajnosti. V zahtevanem dokumentu je namreč bistveno več njegovih osebnih podatkov, za razkritje katerih v ZlntPK ni izrecnega pravnega temelja in glede katerih je treba dati pritožniku možnost vpliva na končno odločitev. Pritožba zato dalje organu očita napačno uporabo materialnega prava, konkretneje določbe petega odstavka 13. člena ZlntPK, ki je bistveno ožji od interpretacije organa in ne glede na voljo posameznika dovoljuje le razkritje imena, priimka, funkcije, položaja in zaposlitve. Pritožnik dodaja še, da slabo napisan zakon ne sme biti izvajan v breme posameznikov, pač pa je nejasne določbe vselej treba tolmačiti v korist šibkejše strani. Pritožnik tako morda res ne more varovati svojega pravnega položaja glede razkritja imena, priimka, funkcije, položaja in zaposlitve, lahko pa (po določbah 43. člena ZUP) varuje svoje pravice in pravne interese glede vseh ostalih osebnih podatkov (tudi davčnih tajnosti), ki so v zahtevanem dokumentu. Na koncu pritožba uveljavlja še bistveno kršitev določb postopka (konkretneje 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP), ko navaja, da s tem ko je organ v izreku izpodbijanega sklepa zavrnil zahtevo pritožnika za udeležbo v postopku v celoti, v obrazložitvi pa svojo odločitev oprl na peti odstavek 13. člen ZintPK, izpodbijanega sklepa sploh ni mogoče preskusiti. Po mnenju pritožnika namreč iz obrazložitve ni mogoče ugotoviti, zakaj zakonska ureditev, po kateri lahko organ v svojih ugotovitvah in mnenjih objavi ime, priimek, funkcijo, položaj in zaposlitev, pritožniku jemlje

možnost vplivanja na razkritje vseh ostalih njegovih osebnih podatkov, vključno s podatki, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu. Predlaga, da IP postopa po 242. členu ZUP, pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep, tako da pritožniku prizna položaj stranskega udeleženca v predmetnem postopku dostopa do informacij javnega značaja. Če IP ne bo ravnal po 242. členu ZUP, pa pritožnik predlaga, da ravna po 251. členu ZUP, pritožbi ugodi, odpravi izpodbijani sklep in ugodi zahtevi pritožnika za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Podredno pa predlaga, da IP pritožbi ugodi, odpravi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvostopnemu organu v ponovno odločanje.

 

Organ prve stopnje je, po opravi predhodnega preizkusa, z dopisom, št. 0900-50/2019/9 z dne 30. 12. 2019, pritožbo odstopil v reševanje IP.

 

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Pritožba je utemeljena.

 

Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V tem pritožbenem postopku je sporno, ali je organ pravilno zavrnil zahtevo vlagatelja, da kot stranski udeleženec vstopi v postopek dostopa do informacij javnega značaja, ki se je začel z zahtevo prosilke z dne 27. 11. 2019, ko je, na podlagi določb ZDIJZ, zahtevala posredovanje ugotovitve senata komisije organa v zvezi s primerom viceguvernerja Banke Slovenije.

 

Organ prve stopnje je ugotovil, da se predmetna zahteva za dostop do informacij javnega značaja z dne 27.11.2019 nanaša na dokument, naslovljen Ugotovitve komisije organa v konkretnem primeru št. 06216-9/2019/31 z dne 21 11.2019.

 

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je vlagatelj 29. 11. 2019, po pooblaščenki, na organ poslal dopis, ki se je nanašal na upravni spor v zvezi z zahtevanim dokumentom. V tem dopisu je med drugim navajal tudi, da v kolikor bi organ v zvezi s predmetnim dokumentom prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, priglaša stransko udeležbo v postopku po ZDIJZ, kot oseba s pravnim interesom.

 

Skladno s prvim odstavkom 142. člena ZUP, lahko namreč zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, določbe tega člena, pa veljajo tudi za stranske udeležence (peti odstavek 142. člena ZUP).   

 

Prvi odstavek 43. člena ZUP določa, da se ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes, to je oseba, ki izkazuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravic in koristi. Pri čemer je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP).

 

Organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo vlagatelja za vstop v postopek po ZDIJZ in se pri tem skliceval na določbe 13. člena ZIntPK, konkretneje na določbo petega odstavka, ki določa, da komisija (tj. organ, opomba IP) izda načelno mnenje ali ugotovitve o konkretnem primeru. V načelnih mnenjih in ugotovitvah komisija lahko obdeluje osebne podatke posameznika, in sicer ime, priimek, funkcijo, položaj in zaposlitev. V povezi z določbo osmega odstavka 13. člena ZIntPK, ki določa, da komisija načelna mnenja in ugotovitve o konkretnem primeru skupaj z odgovorom obravnavane osebe predstavi javnosti z objavo na svoji spletni strani in na drug primeren način, je organ zaključil, da je ugotovitve komisije v konkretnem primeru že sam zakonodajalec opredelil kot javno dostopne podatke in zato je ob upoštevanju a 26 a člena ZDIJZ, stranka konkretnega postopa dostopa do informacij javnega značaja samo prosilka, saj vlagatelj s svojo udeležbo ne more spremeniti oziroma vplivati na odločitev organa glede dostopa do podatkov, ki jih je že zakon opredelil kot javne.

 

Takšna razlaga relevantnih določb 13. člena ZIntPK v povezavi z a 26 a. členom ZDIJZ je po presoji IP, glede  na okoliščine konkretnega primera, preširoka in posledično napačna.

 

Določba prvega odstavka a 26 a člena ZDIJZ kot specialna določba, ki ureja stransko udeležbo v postopku dostopa do informacij javnega značaja, sicer določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Vendar je treba v primeru uporabe citirane določbe izhajati iz obsega zahtevanih podatkov. Povedano drugače, organ se lahko na to konkretno določbo sklicuje le v primeru, če obseg zahteve v celoti pokrije vse podatke, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

 

Po vpogledu v spisovno dokumentacijo zadeve pa IP ugotavlja, da je prosilka z zahtevo po ZDIJZ z dne 27. 11. 2019 zahtevala dostop do ugotovitev komisije organa v zvezi s primerom viceguvernerja Banke Slovenije. Organ je pojasnil, da se zahteva nanaša na konkretne ugotovitve, št. 06216-9/2019/31 z dne 21 11.2019, ki jih je organ izdal v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti iz 13. člena ZIntPK. Pri tem, kot je bilo že citirano zgoraj, peti odstavek 13. člena ZIntPK določa, da komisija v načelnih mnenjih in ugotovitvah lahko obdeluje osebne podatke posameznika, in sicer ime, priimek, funkcijo, položaj in zaposlitev. Kot utemeljeno ugovarja pritožba, pa se prosilkina zahteva za dostop do ugotovitev nanaša tudi na druge osebne podatke vlagatelja, in ne zgolj na tiste, ki jih obsega peti odstavek 13. člena ZIntPK, saj zajema celotno ugotovitev, ki se nanaša na vlagatelja. Zato je po presoji IP, v okoliščinah konkretnega primera, organ napačno uporabil določbo prvega odstavka a 26 a .člena ZDIJZ v povezavi z določbo 13. člena ZIntPK. IP poudarja, da je zakonodajalec status stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku vezal izključno na »prosilca«, vendar le, če so predmet odločanja le z zakonom določeni javni podatki. Če so predmet istega postopka dostopa do informacij javnega značaja tudi podatki, ki po zakonu niso javni (torej niso t.i. »absolutno javni podatki«), določbe prvega odstavka a 26. a člena ZDIJZ ni mogoče uporabiti. Ker je obseg prosilkine zahteve v konkretnem primeru presegel obseg podatkov, ki so po določbi petega odstavka 13. člena ZIntPK javni, je sklicevanje organa na določbo prvega odstavka a 26. a člena ZDIJZ napačno.

 

Prav tako je po presoji IP sklicevanje organa na določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in posledično na sodno prakso v zvezi s konkretnim primerom, za odločitev v zvezi z vprašanjem stranske udeležbe, napačno. Upoštevajoč navedeno določbo so sicer javni vsi podatki o porabi javnih sredstev ali podatki, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Vendar se je organ v razlogih izpodbijanega sklepa le skliceval na citirano določbo ZDIJZ in pavšalno zaključil, da se morajo javni funkcionarji in javni uslužbenci glede teh podatkov odpovedati določeni meri zasebnosti in dopustiti, da se javnost seznani z določenimi njihovimi osebnimi podatki. Pri tem organ ni naredil zaključka, da so podatki, ki so predmet zahteve, podatki, ki bi jih lahko v celoti subsumirali pod določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nasprotno se je skliceval na sodno prakso Upravnega sodišča, ki je za obravnavano zadevo neupoštevna, saj so bila stališča IP in Upravnega sodišča v teh primerih zavzeta v pravnem kontekstu, ki se bistveno razlikuje od obravnavane zadeve, na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba. Primeri iz upravnosodne prakse, na katere se sklicuje izpodbijani sklep, se namreč nanašajo na zadeve, v katerih so bili predmet zahteve samo podatki, ki so bili v neposredni povezavi s delovnim razmerjem javnega uslužbenca oziroma z opravljanem funkcije. Poleg tega je navajanje organa, da je bilo v mnogo primerih odločeno, da javnih uslužbencev in funkcionarjev ni treba pritegniti v postopek, po mnenju IP, neprimeren argument za zavrnitev zahteve za priznanje statusa stranske udeležbe, saj je vsak primer potrebno presojati na podlagi okoliščin konkretnega postopa za dostop do informacij javnega značaja. Poleg tega pa iz prakse Upravnega sodišča izhajajo stališča, o tem, da morajo biti v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko odločba vplivala[1]. Ob tem pa ni mogoče spregledati tudi odločitev Upravnega sodišča[2], iz katerih izhaja stališče, da je potrebno v postopke pritegniti funkcionarje (sicer sodnike), čeprav gre za zahtevane podatke v zvezi z opravljanem njihove funkcije.

 

Glede na vse navedeno, IP meni, da je vlagatelju potrebno priznati status stranskega udeleženca v konkretnem postopku dostopa do informacij javnega značaja. Predmetna zahteva za dostop do informacij  javnega značaja, se namreč nanaša na njegove osebne podatke. Pravni interes vlagatelja je izražen v možnosti varstva njegovih pravic in dolžnosti v postopku, ki izhajajo tako iz 38. člena Ustave RS kot tudi iz določb Splošne uredbe o varstvu podatkov (konkretneje iz poglavja III), po katerih ima posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, določene, tam navedene pravice v zvezi z obdelavo svojih osebnih podatkov. To stališče IP podaja ob upoštevanju zgoraj navedenih svojih razlogov, iz katerih izhaja, da v okoliščinah konkretnega primera, organ ni pravilno uporabil določbe a 26. a člena ZDIJZ v povezavi s določbo 13. člena ZIntPK.

 

IP še dodaja, da samo dejstvo, da je bil dokument, ki je bil predmet zahteve po ZDIJZ, morebiti že objavljen na spletnih straneh organa skladno z določbo osmega odstavka 13. člena ZIntPK, ne vpliva na drugačno odločitev IP glede presoje obstoja pravnega interesa za priznanje stranske udeležbe v konkretnem postopku. Zgolj dejstvo, da je bil predmetni dokument že objavljen na spletni strani organa, ne more biti razlog za to, da se vlagatelju odreka pravica do sodelovanja v postopku dostopa do informacij javnega značaja, kjer se dostop do dokumenta presoja po kavtelah postopka po ZDIJZ.

 

Poleg tega IP na koncu še poudarja, da odločitev iz te odločbe v nobenem primeru ne prejudicira odločitve o glavni stvari v relevantnem postopku dostopa do informacij javnega značaja.

 

Upoštevajoč vse zgornje argumente, je IP pritožbi vlagatelja, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ugodil, izpodbijani sklep odpravil in odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat , univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Npr. sodbe 1934/2007, I U 637/2010, I U 1421/2015.

[2] Npr. sodbe I U 990/2019-23, I U 543/2017-21, I U 1472/2017-27 in I U 1372/2017-14, na katero se sklicuje tudi pritožba.