Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.11.2019
Naslov: prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
Številka: 090-69/2019
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do dokumentov v zvezi z domnevno nezakonitim plačilom odškodnine po prenehanju funkcije za neizkoriščen letni dopust guvernerjev in vice guvernerjev Banke Slovenije. Organ je zahtevi ugodil, pri čemer je ugotovil, da vsak osebni podatek nima nujno hkrati statusa varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da ga je mogoče razkriti, če so za to izpolnjeni pogoji. Organ se je pri razkritju osebnih podatkov skliceval, da gre za porabo javnih sredstev, da so podatki v zvezi z izvajanjem javne funkcije in da za njihovo razkritje obstaja tudi javni interes. Stranska udeleženka se je na odločitev pritožila in trdila, da ni porabnica javnih sredstev, zato vsi podatki ne morejo biti prosto dostopni. IP je v pritožbenem postopku sledil argumentaciji organa, pri čemer je ugotovil, da je v določenih dokumentih razkril tudi podatke, za katerih razkritje pravna podlaga ne obstaja, zato je organu naložil, da jih mora prekriti.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-69/2019/5

Datum: 4. 11. 2019

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi Banke Slovenije, Slovenska cesta 35, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu stranska udeleženka), z dne 18. 3. 2019, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 0900-36/2018-14 z dne 28. 2. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi stranske udeleženke z dne 18. 3. 2019 se delno ugodi in se 4. alineja 1A) točke, 6. alineja 1A) točke, 1. alineja 1B) točke, ter 1C) točka izreka odločbe, št. 0900-36/2018-14 z dne 28. 2. 2019, odpravijo ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati elektronske kopije dokumentov:

- izpis elektronskega obrazca »Obračun davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja«, ki je priloga dopisa, št. 26.00-292-13-Iš z dne 27. 8. 2013, na način, da prekrije znesek neto izplačila (015), zneske osnove za izračun davčnega odtegljaja (II.), zneske osnove za izračun prispevkov delodajalcev za socialno varnost (III.), zneske davčnega odtegljaja (IV.), zneske prispevkov za socialno varnost delojemalcev (V.), zneske prispevkov delodajalcev za socialno varnost (VI.), ime in priimek ter telefonsko številko osebe, odgovorne za sestavo obrazca;

- metodologija izračuna (po urni postavki), razvidna iz elektronskega izpisa obračuna plač za obdobje 1. 7. – 31. 7. 2013, ki je priloga dopisa, št. 26.00-292-13-Iš z dne 27. 8. 2013, na način, da prekrije znesek prispevkov in davkov ter neto izplačilo;

- tabela s podatki o neporabljenem dopustu in izplačanih nadomestilih za neporabljen dopust preteklih let (vključno s tekočim) v Banki Slovenije, ki je priloga dopisa, št. 26.00-303-13-Iš z dne 5. 9. 2013, na način, da prekrije ime in priimek osebe, ki je pripravila dokument;

- dokument, št. 06210-702/2013-6, na način, da prekrije neto znesek izplačila na prvi strani v tretjem odstavku, pravico, ki se nanaša na posameznika na tretji strani v drugem odstavku, zneske prispevkov, davkov in neto izplačila na tretji strani v tretjem odstavku, zneske prispevkov, davkov in neto izplačila na osmi strani v tretjem odstavku ter neto znesek izplačila na osmi strani v četrtem odstavku.

 

  1. Pritožba stranske udeleženke z dne 18. 3. 2019 zoper 1., 2., 5. alinejo 1.A) točke ter 3. do 18. alineje 1.B) točke izreka izpodbijane odločbe, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 24. 10. 2018 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval končni ugotovitveni akt Komisije za preprečevanje korupcije ter vse dokumente oz. odgovore ter pisanja, ki jih je Banka Slovenije posredovala komisiji, v okviru postopka, vodenega zoper funkcionarje oz. Banko Slovenije zaradi domnevno nezakonitega plačila odškodnine po prenehanju funkcije za neizkoriščen letni dopust guvernerjev in vice guvernerjev Banke Slovenije. V primeru obstoja izjem od prostega dostopa je zaprosil za delni dostop in zahteval izvedbo testa javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Zahtevane dokumente je želel prejeti v elektronski obliki na elektronski naslov.

 

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo, št. 0900-36/2018-6 z dne 23. 11. 2018, in mu omogočil delni dostop do dokumentov, št. 06210-702/2013-3, št. 06210-702/2013-5, št. 06210-702/2013-6 in št. 06210-702/2013-8, pri čemer je zavrnil dostop do osebnih podatkov. Po pritožbi prosilca je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da se odločbe ni dalo preizkusiti zaradi nedoslednosti in nasprotovanj med izrekom, obrazložitvijo in dejansko prekritimi podatki na zahtevanih dokumentih, zato je pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je organ izdal delno zavrnilno odločbo, št. 0900-36/2018-14 z dne 28. 2. 2019. Ker se dejansko stanje glede zahtevanih dokumentov v ničemer ni spremenilo, organ stranske udeleženke ni ponovno obvestil o vodenju postopka in o pravici do vstopa v postopek, ampak je samo ponovno navedel, kar je že zapisal v obrazložitvi predhodno odpravljene odločbe. Glede na to, da nekatere priloge k dokumentom, ki jih je organu na njegovo zahtevo posredovala Banka Slovenije (dopisi, št. 26.00-292-13-lš z dne 27. 8. 2013, št. 26.00-303-13-lš z dne 5. 9. 2013 ter št. 26.00-0361/13-SP z dne 24. 10. 2013), in jih je organ evidentiral pod št. 06210-702/2013-3, 06210-702/2013-5 in 06210-702/2013-6, nosijo oznako »zaupno«, je organ, na podlagi 43. in 44. člena ZUP, Banko Slovenije obvestil o vodenju postopka in o pravici do vstopa v postopek kot stranske udeleženke. Stranska udeleženka je navedla, da zahtevani dokumenti predstavljajo osebne podatke kot tudi njeno poslovno skrivnost, pri čemer se je sklicevala na 47. člen Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – UPB, 59/11 in 55/17; ZBS-1) in Pravilnik o varovanju zaupnih podatkov v Banki Slovenije (pravilnik). Organ je ugotovil, da določbe ZDIJZ med izjeme za dostop do informacij javnega značaja ne uvrščajo »zaupnih podatkov« iz 47. člena ZBS-1. Prav tako tudi nobena določba ZBS-1 ne vsebuje določbe, ki bi določala kakšno izjemo od prostega dostop do informacij javnega značaja. S področja bančništva izjemo za dostop do informacij javnega značaja določa zgolj Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15, 30/16 - ZTFI-F, 44/16 - ZRPPB, 77/16 - ZCKR, 41/17), in sicer v 404. členu. Ta določa: »Do ureditve vsebine iz tega člena v zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, se dostop do informacije zavrne, če se zahteva za dostop nanaša na podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka Banke Slovenije, ki še teče, po zaključku le tega pa le, če bi razkritje podatka lahko povzročilo škodo banki ali drugi osebi ali če bi to ogrozilo izvajanja nalog Banke Slovenije«. Organ je pri pregledu dokumentov, ki jih je zahteval prosilec, ugotovil, da ne gre za podatke, ki bi bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi nadzornega postopka Banke Slovenije, ki še teče, oziroma je že zaključen, zato izjave stranske udeleženke o varovanju zaupnih podatkov po 47. členu ZBS-1 in pravilniku ni štel za utemeljeno. Organ je ugotovil, da zahtevani dokumenti obsegajo dokumente iz zadeve, št. 06210-702/2013, v kateri je skupno osem dokumentov. Končni ugotovitveni akt komisije je knjižen pod št. 06210-702/2013-6, z naslovom »Mnenje in priporočila guvernerju Banke Slovenije v zvezi s plačili za neizrabljen letni dopust nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca in drugih funkcionarjev Banke Slovenije«, ki ga je senat komisije soglasno sprejel na seji 26. 9. 2013. Vsi dokumenti oziroma odgovori ter pisanja, ki jih je Banka Slovenije posredovala komisiji, v okviru tega postopka pa so: dokument, št. 06210-702/2013-3, ki vsebuje odgovor Banke Slovenije, št. 26.00-292-13-lš z dne 27. 8. 2013 (vključno s prilogami), dokument, št. 06210-702/2013-5, ki vsebuje odgovor Banke Slovenije, št. 26.00-292-13-lš (pravilen sklic 26.00-303/13-lš, op. IP) z dne 5. 9. 2013 (vključno s prilogami) in dokument, št. 06210-702/2013-8, ki vsebuje odgovor Banke Slovenije komisiji, št. 26.00-292-13-lš (pravilen sklic 26.00-0316/13-SP, op. IP) z dne 24. 10. 2013. Preostalih dokumentov v zadevi, št. 06210-702/2013, glede na njihovo vsebino organ ni prepoznal kot predmet zahteve. Pri zahtevanih dokumentih gre za podatke s področja delovnopravne zakonodaje oz. za podatke, vezane na uresničevanje pravic, ki gredo guvernerju in viceguvernerju oz. članom Sveta Banke Slovenije na podlagi delovnopravnih predpisov. Zato je organ ocenil, da podlaga za zavrnitev dostopa do podatkov, ki bi ga prepovedoval ali omejeval zakon (47. člena ZBS-1), ni podana. Pri zahtevanih podatkih tudi ne gre za podatke, ki bi bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi Banka Slovenije (delovnopravne zadeve ne pomenijo nadzornega postopka pred Banko Slovenije). Po mnenju organa podlaga za zavrnitev zahtevanih podatkov ni podana niti v določbah internega Pravilnika o varovanju zaupnih podatkov v Banki Slovenije, ker se z njim navzven ne ustvarja novih pravic in obveznosti, temveč le opozarja na že obstoječe v obliki notranjih (internih) pravil. Organ je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke v smislu člena 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov in za razkritje nekaterih od njih v postopku po ZDIJZ ni mogoče najti ustrezne pravne podlage, zato je uporabil izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in omogočil delni dostop, kot je navedeno:

  1. dokument, št. 06210-702/2013-3: v dopisu Banke Slovenije, št. 26.00-292-13-lš z dne 27. 8. 2013, na drugi strani je prekril imena in priimka dveh zaposlenih v Banki Slovenije in lastnoročni podpis enega od njiju; v prilogah tega dopisa, ki so:

- v Pogodbi o zaposlitvi med guvernerjem Banke Slovenije in Banko Slovenije z dne 3. 7. 2007 je prekril rojstni datum in naslov stalnega prebivališče funkcionarja Banke Slovenije;

- v Sporazumu o ureditvi pravic in obveznosti z dne 12. 7. 2007 je v preambuli prekril datum rojstva in naslov stalnega prebivališča funkcionarja Banke Slovenije, v drugi alineji 1. člena datum in pravico, ki gre funkcionarju Banke Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo invalidsko in pokojninsko zavarovanje;

- neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije je posredoval v celoti;

- izpis elektronskega obrazca - obračun davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja je posredoval v celoti;

- pojasnilo o tem, da je število dni letnega dopusta razvidno iz pogodbe o zaposlitvi v povezavi s pravilnikom in kolektivno pogodbo Banke Slovenije in je za vsako leto enako, št. neizrabljenih dni po letih pa je razvidno iz izpisa podatkov o letnem dopustu nekdanjega guvernerja, ki so pridobljeni iz aplikativnega sistema za registracijo delovnega časa Banke Slovenije, je posredoval v celoti;

- metodologijo izračuna (po urni postavki), ki je razvidna iz elektronskega izpisa obračuna plač za obdobje 1. 7. - 31. 7. 2013, je posredoval v celoti.

  1. dokument, št. 06210-702/2013-5: v dopisu Banke Slovenije, št. 26.00-292-13-lš (pravilen sklic 26.00-303-13-lš, op. IP) z dne 5. 9. 2013, je prekril imena in priimka in lastnoročna podpisa dveh zaposlenih v Banki Slovenije; v prilogah tega dopisa:

- tabelo s podatki o neporabljenem dopustu in izplačilih nadomestil za neporabljen dopust preteklih let (vključno s tekočim) v Banki Slovenije je posredoval v celoti;

- Kodeks ravnanja zaposlenih v Banki Slovenije je posredoval v celoti;

- v petih pogodbah o zaposlitvi aktualnih članov Sveta Banke Slovenije je v pogodbi, sklenjeni z Boštjanom Jazbecem, prekril datum rojstva in naslov stalnega prebivališča; v pogodbi, sklenjeni z mag. Janezom Fabijanom, številko tipa police in številko zavarovalne police; v pogodbi, sklenjeni z Darkom Bohnecem, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter številko tipa police in številko zavarovalne police; v pogodbi, sklenjeni z mag. Stanislavo Zadravec Caprirolo, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter številko tipa police in številko zavarovalne police; v pogodbi, sklenjeni z dr. Mejro Festič, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter številko tipa police in številko zavarovalne police;

- v Prenehanju pogodbe o zaposlitvi s sporazumom (Andrej Rant) je prekril datum in kraj rojstva ter naslov stalnega prebivališča ter podatek o razlogu prenehanja pogodbe;

- v Aneksu št. II k pogodbi o zaposlitvi (Andrej Rant) je prekril datum rojstva ter naslov stalnega prebivališča ter razlog prenehanja pogodbe;

- v Sklepu (Andrej Rant) je prekril datum rojstva ter naslov stalnega prebivališča;

- v Pogodbi o zaposlitvi (Andrej Rant) je prekril datum rojstva ter naslov stalnega prebivališča;

- v Pogodbi o zaposlitvi iz leta 2008 (Samo Nučič) je prekril datum rojstva ter naslov stalnega prebivališča;

- v Aneksu št. I k pogodbi o zaposlitvi (Samo Nučič) je prekril datum rojstva ter naslov stalnega prebivališča;

- v Pogodbi o zaposlitvi iz leta 2004 (Samo Nučič) je prekril datum rojstva ter naslov stalnega prebivališča;

- v Sklepu o izplačilu odpravnine in odškodnine (Mitja Gaspari) je prekril podatek o pravici, ki jo je uveljavljal posameznik v zvezi z uresničevanjem pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ter posledice v zvezi s tem;

- v Izjavi z dne 30. 3. 2007 (Mitja Gaspari) je prekril naslov posameznika ter podatek o pravici, ki jo je uveljavljal posameznik v zvezi z uresničevanjem pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ter posledice v zvezi s tem;

- v Sklepu o ureditvi pravic in obveznosti iz delovnega razmerja (Mitja Gaspari) je prekril datum in kraj rojstva ter naslov prebivališča ter podatek o pravici, ki jo je uveljavljal posameznik v zvezi z uresničevanjem pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ter posledice v zvezi s tem ter spoštljiv naziv, osebno ime in položaj delavca v Banki Slovenije;

- v Izjavi z dne 30. 3. 2007 (Mitja Gaspari) je prekril naslov posameznika ter podatek o pravici, ki jo je uveljavljal posameznik v zvezi z uresničevanjem pravic in obveznosti iz delovnega razmerja;

- v Pogodbi o zaposlitvi in Aneksu št. I ter II k pogodbi o zaposlitvi (Mitja Gaspari) je prekril datum in kraj rojstva ter naslov stalnega prebivališča;

- v Aneksih št. II in III k pogodbi o zaposlitvi (Marko Kranjec) datum rojstva; v Aneksih brez številke in s št. IV, V, VI in VII k pogodbi o zaposlitvi datum rojstva ter naslov stalnega prebivališča;

- v Pogodbi o zaposlitvi (Marko Kranjec) je prekril datum rojstva ter naslov stalnega prebivališča;

- v Pogodbi o zaposlitvi (France Arhar) je prekril datum rojstva ter naslov stalnega prebivališča;

  1. v dokumentu, št. 06210-702/2013-6, je prekril pravico, ki se nanaša na posameznika.

Pri pregledu zahtevanih dokumentov je organ ugotovil, da vsak osebni podatek nima nujno hkrati statusa varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da ga je mogoče razkriti, če so za to izpolnjeni pogoji. Iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se morajo javni uslužbenci, funkcionarji ter tisti, na katere se nanaša podatek v zvezi s porabo javnih sredstev ali podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, odpovedati določeni meri zasebnosti in dopustiti, da se javnost seznani z njihovimi določenimi osebnimi podatki. Ob tem je organ poudaril, da mora vsak organ po uradni dolžnosti paziti, ali je podana pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov, posameznik pa v postopku po ZDIJZ ne more ne privoliti in tudi ne prepovedati obdelave svojih osebnih podatkov, saj obdelavo osebnih podatkov določa sam zakon. Tudi če bi organ v postopek pozval posameznika, da se izjasni o tem, ali naj se zahtevani podatki posredujejo, njegova izjava ne bi mogla vplivati na odločitev. Glede na to, da zahtevani dokumenti, vsebujejo tudi osebne podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije (imena in priimke treh funkcionarjev komisije in lastnoročni podpis enega izmed njih) oziroma podatke v zvezi s porabo javnih sredstev (nadomestilo za neporabljen dopust, višine plače in regresa, višine posebnega dodatka k plači, višina nagrade za izjemni prispevek k izpolnjevanju nalog banke, itd.), je izpolnjen pogoj iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se dostop do zahtevanih informacij dovoli. Gre namreč za dostop do tistih osebnih podatkov, za katere je že zakonodajalec ocenil, da v primerjavi z drugimi osebnimi podatki posameznika uživajo znatno zmanjšano stopnjo varovanja. Zakonodajalec je s tem opredelil tiste dele informacijske zasebnosti posameznika, glede katerih mora ta trpeti določene posege zaradi varstva pravic drugih in varstva javnega interesa. Zakoniti cilj oziroma namen, zaradi katerega ZDIJZ dopušča tudi posege v varstvo osebnih podatkov, je opredeljen v 2. členu tega zakona, ki določa, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Organ je izvedel tudi t.i. test javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer se je skliceval na razlog, da je stranska udeleženka uporabnica javnih sredstev in utemeljitev, ki je povzeta v nadaljevanju.  Po stališču organa je Banka Slovenije uporabnik javnih sredstev, kar izhaja že iz načina njene ustanovitve, namena delovanja (zasledovanje javnih ciljev) in izvajanja javnih nalog (v javnem interesu). Banka Slovenije je bila ustanovljena z javnopravnim aktom - zakonom, s temeljnim ciljem zagotavljanja stabilnosti cen (prvi odstavek 4. člena ZBS-1). Če ni v nasprotju z zagotavljanjem cilja stabilnosti cen, Banka Slovenije podpira splošno ekonomsko politiko v skladu s cilji, določenimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/04) (drugi odstavek tega člena)). Pri zagotavljanju temeljnega cilja iz prvega odstavka 4. člena ZBS-1 in cilja iz drugega odstavka 4. člena ZBS-1 si Banka Slovenije prizadeva za finančno stabilnost, upoštevajoč načeli odprtega tržnega gospodarstva in proste konkurence (tretji odstavek 4. člena ZBS-1). Poleg navedenih ciljev ima Banka Slovenije tudi druge naloge, določene z ZBS-1, ki spadajo med naloge posebnega družbenega pomena. Med te naloge sodijo tudi oblikovanje in uresničevaje denarne politike in denarnega nadzora, zagotavljanje splošne likvidnosti bančnega sistema, urejanje plačilnih sistemov in podobno. Organ je menil, da navedene naloge spadajo v okvir dejavnosti posebnega družbenega pomena, ali povedano drugače, Banka Slovenije pri izvajanju javnih nalog, za katere je »pooblaščena« z zakonom, zasleduje javni cilj. Torej že iz narave dejavnosti, ki jo opravlja Banka Slovenije, izhaja, da gre za porabo javnih sredstev. Da gre za javnopravno delovanje Banke Slovenije, posredno izhaja tudi iz določb 35., 36. in 37. člena ZBS-1, ki urejajo postopek imenovanja in razrešitve funkcionarjev Banke Slovenije, tj. članov Sveta Banke Slovenije. Organe upravljanja, t.j. guvernerja in viceguvernerje (funkcionarje Banke Slovenije), imenuje Državni zbor Republike Slovenije, na predlog predsednika Republike Slovenije. Prav tako je Banka Slovenije, v skladu s 26. členom ZBS-1, dolžna polletno poročati Državnem zboru in ga, v skladu s šestim odstavkom 49. člena ZBS-1, seznaniti z letnim obračunom in finančnim načrtom. Že dejstvo, da je Banka Slovenije v izključni državni lasti (tretji odstavek 1. člena ZBS-1) pomeni, da gre za upravljanje z javnimi sredstvi. Organ je za namen odločanja v tej zadevi vpogledal v podatke AJPES-a, v Poslovni register Slovenije (ePRS), in pri tem ugotovil, da je kot datum vpisa subjekta v sodni register naveden datum 30. 9. 1976, kot vrsta lastnine pa je navedena državna lastnina. V skladu s 5. členom ZBS-1 ima Banka Slovenije osnovni kapital, ki se oblikuje iz dela splošnih rezerv Banke Slovenije, v višini 2 milijard tolarjev na dan uveljavitve ZBS-1. Osnovni kapital se lahko poveča iz oblikovanih splošnih rezerv v višini, ki jo določi Svet Banke Slovenije. ZBS-1 v 6. členu loči dve vrsti rezerv Banke Slovenije, to so splošne in posebne. Splošne rezerve so namenjene kritju splošnih tveganj pri poslovanju Banke Slovenije, medtem ko so posebne rezerve namenjene izključno pokrivanju tečajnih in cenovnih tveganj. Višina splošnih rezerv ni omejena in se oblikuje iz presežka prihodkov nad odhodki v skladu z delitvijo le-tega iz 50. člena tega zakona (6. člen ZBS-1). Po 50. členu ZBS-1, ki določa delitev presežka prihodkov nad odhodki, se presežek prihodkov nad odhodki deli za posebne rezerve, splošne rezerve in proračun Republike Slovenije (prvi odstavek). Nerealizirani prihodki iz naslova tečajnih in cenovnih sprememb se v celoti prenašajo v posebne rezerve. Uporabijo se lahko le za kritje primanjkljaja, ki je posledica nerealiziranih odhodkov iz tečajnih in cenovnih sprememb. Presežek prihodkov nad odhodki po razporeditvi sredstev v posebne rezerve se v višini 25 odstotkov nameni v proračun Republike Slovenije, preostanek pa v splošne rezerve. Ne glede na navedeno, se lahko Banka Slovenije in minister, pristojen za finance, dogovorita, da se večji ali manjši delež presežka, kot v višini 25 odstotkov, nameni za proračun Republike Slovenije, kar je seveda odvisno od tega, kakšen odstotek bilančne vsote Banke Slovenije dosegajo splošne rezerve Banke Slovenije v predhodnem letu. Z vidika upravljanja javnih sredstev pa je pomemben tudi podatek, da v kolikor Banka Slovenije sredstev za pokrivanje primanjkljaja prihodkov nad odhodki ne more pokriti iz splošnih rezerv, se zagotovijo sredstva iz proračuna Republike Slovenije (51. člen ZBS-1). Obenem je organ ugotovil, da se stranska udeleženka financira tudi z zaračunavanjem storitev, ki jih opravlja po tarifi. Tudi v tem delu stranska udeleženka opravlja storitve v javnem interesu in ne nastopa prosto na trgu. Zakonodajalec ji je namreč z določbo 53. člena ZBS-1, s katero je določil, da Banka Slovenije določa tarifo, po kateri se zaračunavajo nadomestila za storitve, ki jih opravlja, podelil javno pooblastilo, da lahko zaračunava tarifo za zaračunavanje nadomestil za njene storitve. Na podlagi navedene določbe je Svet Banke Slovenije, tj. funkcionarji Banke Slovenije, sprejel Sklep o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije, na podlagi katerega zaračunava tarifo za poslovanje z bankami, s komitenti, za storitve v plačilnih sistemih, za gotovinsko poslovanje, za zavarovanje terjatev in drugo. Iz navedenih pravnih podlag jasno izhaja javnopravna narava delovanja stranske udeleženke ter upravljanje z javnimi sredstvi, zato je organ menil, da gre v konkretnem primeru za porabo javnih sredstev. Organ je tako svojo odločitev za razkritje osebnih podatkov funkcionarjev Banke Slovenije v okviru posameznih pogodb o zaposlitvi in aneksov oprl na okoliščino, da gre pri zahtevanih podatkih za podatke o porabi javnih sredstev in da funkcionarje Banke Slovenije imenuje Državni zbor, v delovno področje funkcionarjev Banke Slovenije pa, kot to izhaja iz pogodb o zaposlitvi, med drugim sodi tudi delovno področje, kot ga določa ZBS-1. Organ je menil, da je smisel razkritja teh podatkov tako v transparentnosti porabe javnih sredstev kot v samem delovanju Banke Slovenije in njenih organov. Funkcionarji Banke Slovenije odločajo o stabilnosti valute in splošni likvidnosti plačevanja v državi in do tujine oz. opravljajo naloge, vezane na uravnavanje količine denarja v obtoku, skrbijo za splošno likvidnost bank in hranilnic, predpisuje pravila za izvajanje jamstva za vloge občanov, opravljajo posle za RS v skladu z zakonom, ter druge posle, zato se od njih upravičeno pričakuje, da so javnosti dostopni podatki o tem, koliko javnih sredstev je namenjenih funkcionarjem Banke Slovenije ves čas trajanja njihove funkcije in tudi v primeru prenehanja (npr. odpravnina). Pojem porabe javnih sredstev se ne nanaša samo na podatek o znesku (višini), pač pa nujno zajema tudi podatke o tem, kdo je prejemnik, na kakšen način je bila poraba izvedena, ali so za porabo izpolnjeni zakonski pogoji in podobno. Dodatni razlogi, ki govorijo v prid javni dostopnosti osebnih podatkov iz zahtevanih dokumentov, so še posebej povezani z opravljanjem nalog funkcionarjev Banke Slovenije, kot izhajajo iz njihovih pogodb o zaposlitvi, aneksov itd. in imajo posledice tako za fizične kot tudi pravne osebe. Posamezniki kot fizične osebe pri Banki Slovenije sicer nimajo odprtega transakcijskega računa in torej z njo ne poslujejo, ima pa zato RS račun pri Banki Slovenije, na katerega priteka denar, ki ga država pobira z davki, in iz katerega denar tudi odteka, ko mora RS plačevati svoje obveznosti. Ključna vloga Banke Slovenije je, da je nadzorni organ slovenskega bančnega sistema, ki mora državnemu zboru poročati o svojem poslovanju. Še posebej je pri opravljanju teh nalog ključna vloga funkcionarjev Banke Slovenije, ki so po določbi 30. člena ZBS-1 člani Sveta Banke Slovenije. Kot člani sveta namreč sprejemajo Sklep o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije, na podlagi katerega se zaračunava tarifa za poslovanje z bankami, s komitenti, za storitve v plačilnih sistemih, za gotovinsko poslovanje, za zavarovanje terjatev in drugo, katerega sprejetje ima posledice za širšo javnost (tako za pravne osebe kot so banke, kot tudi za fizične osebe kot komitente banke). Vsebina tega sklepa pa ima posledice tako za fizične kot pravne osebe kot npr. določitev višine plačila za vodenje računa, za zavarovanje terjatev ipd. Gre torej za ključne posameznike v Banki Sloveniji, ki jih po določbi 35. in 36. člena ZBS-1, na predlog predsednika RS, imenuje državni zbor, in od katerih se pričakuje odgovorno in transparentno odločanje v zvezi z nalogami, ki jih opravljajo tako po določbah ZBS-1 (npr. 11. do 27. člen ZBS-1) kot tudi drugih zakonih (31. člen ZBS-1). Iz navedenih razlogov zato razkritje podatkov pripomore k večjemu nadzoru javnosti nad delovanjem Banke Slovenije oziroma njenih funkcionarjev kot tudi k večji kvalitativni obveščenosti o zadevah v javnem interesu. Funkcionarji Banke Slovenije imajo v tej svoji vlogi bistveno zmanjšano zasebnost zaradi načela odgovornosti, ki terja transparentno delovanje Banke Slovenije kot nacionalne centralne banke, ki je v izključni državni lasti. Javnosti mora biti dana možnost nadzora nad pravilnostjo in smotrnostjo porabe javnih sredstev, kot tudi nad upravičenostjo funkcionarja Banke Slovenije do teh sredstev.

 

Stranska udeleženka je zoper odločbo organa, št. 0900-36/2018-14 z dne 28. 2. 2019 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložila pritožbo z dne 18. 3. 2019 iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi napačne oziroma nepravilne uporabe materialnega prava, napačno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev postopka. Stranska udeleženka je pritrdila organu, da je pri zakritih delih podana izjema varovanih osebnih podatkov, ni pa se strinjala, da ostala dokumentacija, ki ni zakrita, predstavlja podatke o porabi javnih sredstev ter, da je javni interes po razkritju podatkov večji od interesa po nerazkritju. Stranska udeleženka je opozorila na nejasnost izreka, ki mora biti v pritožbenem postopku odpravljena. Tako peta alineja 1A) točke izreka ne ustreza zahtevani dokumentaciji, saj ne vključuje predmetnega pojasnila, ki je opisan v tej alineji. Točka 1B) izreka izpodbijane odločbe se nanaša na dopis Banke Slovenije, št. 26.00-303-13-lš z dne 5. 9. 2013, in ne na dopis, št 26.00-292-13-lš, ki je povezana s točko 1A) izreka odločbe. Prav tako je izrek nezakonit, ker razkriva pogodbe o zaposlitvi in druge dokumente v zvezi z delovnimi razmerji, ki vsebujejo varovane individualne podatke. Stranska udeleženka je poudarila, da je v tem delu dovoljeno razkriti le naslov pogodbe, ime funkcionarja, višino plače in veljavnost pogodbe, ne pa celotne vsebine pogodbe. Ker iz točke 1C) izreka ni jasno, katera pravica posameznika se črta, se stranska udeleženka ni mogla opredeliti, ali gre za informacijo, ki predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, zaradi česar ji ni omogočeno učinkovito varstvo njenih pravnih interesov in koristi. Stranska udeleženka je oporekala razkrivanju obstoja pogodb v zvezi z delovnimi razmerji, ki se ne nanašajo na funkcionarje oz. so povezane s premestitvijo nekdanjega funkcionarja po prenehanju njegove funkcije na drugo primerno mesto, saj to ni skladno z ZDIJZ, ker se zaposleni Banke Slovenije ne štejejo za javne uslužbence. V zvezi z zahtevanimi dokumenti funkcionarjev je navedla, da se lahko razkrijejo le minimalni in splošni podatki o obstoju zaupnih dokumentov in višina plače. Kot je razvidno iz dokumentacije, so dokumenti v zvezi z delovnimi razmerji funkcionarjev označeni kot zaupni že od vsega začetka in predstavljajo tudi poslovno skrivnost Banke Slovenije skladno s Pravilnikom o varovanju zaupnih podatkov v Banki Slovenije, sprejetim na podlagi 47. člena ZBS-1. Ker je Banka Slovenije pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem in ima svojo finančno in upravljavsko avtonomijo, Banka Slovenije ter člani njenih organov odločanja pa so neodvisni pri opravljanju nalog iz njene pristojnosti (1. in 2. člen ZBS-1), je upravičena podatke varovati z oznako zaupno. Navedeno dokazuje sodba, št. I U 350/2012, ki določa, da čeprav je v 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ navedeno, da je poslovna skrivnost opredeljena v skladu z ZGD-1, še ne pomeni, da se lahko samo gospodarske družbe sklicujejo na poslovno skrivnost. Organ se v izpodbijani odločbi ni opredelil do obstoja varovanja poslovne skrivnosti v primeru zaupno označenih dokumentov, ki so predmet zahteve, zato je v tem delu napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje in nepravilno uporabil materialno pravo. Vsi dokumenti označeni s stopnjo zaupnosti bi morali biti zakriti zaradi varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti ter zagotavljanja neodvisnosti Banke Slovenije, ki ji jo zagotavlja 152. člen Ustave RS, v katerem jasno piše, da je centralna banka v svojem delovanju samostojna in odgovarja neposredno državnemu zboru. To seveda ne pomeni, da pravila za Banko Slovenije ne veljajo, vendar če ni izrecno konkretizirano v splošni zakonodaji, ki velja za ostale zavezance po ZDIJZ, se za dokumentacijo Banke Slovenije uporabljajo druga pravila oziroma pravila, ki urejajo pristojnosti in delovanje Banke Slovenije. Za pravilno odločitev bi moral organ upoštevati tako 47. člen ZBS-1 kot tudi Pravilnik o varovanju zaupnih podatkov v Banki Slovenije, ter se do zadevnih določb celovito in sistematično opredeliti, ne pa jih ignorirati, kot je to storil v postopku izdaje izpodbijane odločbe. Stranska udeleženka je prerekala odločitev organa, da je razkritje pogodb o zaposlitvi mogoče utemeljiti z določbami tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, saj Banka Slovenije ni porabnik javnih sredstev na podlagi nobenega predpisa (niti Zakona o javnih financah). Ravno nasprotno, Banka Slovenije prispeva k sredstvom proračuna Republike Slovenije, saj del dobička v skladu s 50. členom ZBS-1 nameni v proračun Republike Slovenije. Glavni vir prihodkov Banke Slovenije so obresti od instrumentov in portfeljev denarne politike ter od lastnih naložb v vrednostne papirje. V tem kontekstu je potrebno upoštevati, da koncept neodvisnosti centralnih bank vključuje različne vrste neodvisnosti, ki jih je treba ocenjevati ločeno, in sicer: funkcionalno, institucionalno, osebno in finančno neodvisnost. Neodvisnost centralne banke pomeni, da tretje osebe – vključno z javnostjo, ki naj bi na izvrševala nadzor na podlagi ZDIJZ – na delo Banke Slovenije oz. na njeno finančno neodvisnost ne smejo vplivati. V tem kontekstu je tudi izpostavila, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo podatkov v zvezi z delovnimi razmerji javnih uslužbencev, saj zaposleni Banke Slovenije, prav zaradi zagotavljanja neodvisnosti, ne zapadejo pod javne uslužbence. Stranska udeleženka je opozorila na odločbo IP, št. 090-172/2016/2 z dne 4. 8. 2016, kjer je zavzeto stališče, da je namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca ali funkcionarja, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Iz navedene odločbe IP je tako jasno razvidno, da je razkrivanje pogodb o zaposlitvi in drugih dokumentov v zvezi z delovnimi razmerji javnosti (skoraj) v celoti nezakonito. Stranska udeleženka je nasprotovala zaključkom organa v zvezi s testom prevladujočega interesa javnosti, saj je organ izhajal iz predpostavke, da ima Banka Slovenije enak pravni položaj kot ostali zavezanci za dostop po ZDIJZ. Tega stališča ni mogoče zavzeti zaradi ustavno zagotovljene neodvisnosti Banke Slovenije. Delovnopravne zadeve funkcionarjev namreč ne zapadejo pod dejanja izvajanja javnih funkcij, zaposleni Banke Slovenije pa tudi niso javni uslužbenci. Drži sicer, da Banka Slovenije izvaja javna pooblastila, da funkcionarje (člane Sveta BS) imenuje Državni zbor RS, ki Banko Slovenije edini lahko nadzoruje, vendar pa svoje prihodke ustvarja sama z naložbami, prihodki s strani Evropske centralne banke za izvajanje storitev in zaslužki na trgu, zato je treba izvajanje javnih pooblastil, imenovanje funkcionarjev in porabo sredstev Banke Slovenije razlagati v kontekstu njenega posebnega pravnega položaja. Položaj Banke Slovenije, ki je v lasti Republike Slovenije, je v tem primeru primerljiv s položajem gospodarskih družb, katerih lastnik je Republika Slovenije, za njih pa velja omejeno razkrivanje podatkov na podlagi ZDIJZ. V zvezi s testom prevladujočega javnega interesa za razkritje je še poudarila, da je organ v Obvestilu senatu Komisije za preprečevanje korupcije o sumu prepovedanih ravnanj lobista, št. 06233-2/2015-7 z dne 8. 12. 2016, jasno zavzel stališče, da Banka Slovenije ni na seznamu neposrednih ali posrednih proračunskih uporabnikov, da ima zaradi zagotavljanja neodvisnosti poseben položaj v slovenskem pravnem sistemu in da niti ni nosilec javnih pooblastil ter da se zato določbe ZIntPK, ki urejajo institut lobiranja, ne uporabljajo. Glede na navedeno je izpodbijana odločba v nasprotju z lastno strokovno presojo na delovnem področju organa in vsekakor kaže na to, da vendarle ima Banka Slovenije poseben položaj zaradi zagotavljanja neodvisnosti, ki bi moral biti upoštevan tudi v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Stranska udeleženka je v pritožbi očitala, da ji organ pred izdajo odločbe ni dal možnosti, da bi se izjavila o izvedenem testu prevladujočega javnega interesa. Izjavila se je lahko zgolj o vstopu v postopek in o vlogi prosilca, kjer je navedla, da po njenem mnenju prevladujoč javni interes za razkritje zahtevanih podatkov ne obstaja. Organ je tako storil bistveno kršitev postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP zaradi nemožnosti se izjaviti o relevantnih dejstvih. Pri tem je stranska udeleženka izpostavila, da tudi po stališču Vlade RS, kljub določbi 21. člena ZDIJZ, Banka Slovenije sama izvaja test prevladujočega javnega interesa. Organ bi tako moral še pred izdajo odločbe stranski udeleženki zagotoviti pravico do izjave glede izvedenega testa prevladujočega javnega interesa za razkritje dokumentov. Zagotavljanje neodvisnosti Banke Slovenije je utemeljeno v najvišjih aktih, in sicer v Pogodbi o delovanju Evropske Unije (PDEU; Banka Slovenije je tudi član Eurosistema) in v Ustavi RS, zato izvajanje določb ZDIJZ ne sme posegati v določbe teh dveh aktov. Sorazmeren ukrep nadzora javnosti nad Banko Slovenije tako predstavlja izvajanje nadzora Državnega zbora RS nad Banko Slovenije v skladu z ZBS-1. Ob zaključku pritožbe je stranska udeleženka navedla, da so nekateri podatki iz zahtevanih dokumentov vendarle lahko javni, in sicer: podatki o imenu in priimku funkcionarja kot prejemniku plačila ter njegova funkcija, podatki o znesku bruto izplačila, podatki o načinu obračuna, ki je podlaga za izplačilo, splošni podatki o obstoju dokumenta in njegova veljavnost, ne pa celotna vsebina individualnih dokumentov v zvezi z delovnimi razmerji (npr. pogodba o zaposlitvi, sklepi itd.). Strinjala se je, da so javni tudi dokumenti v zvezi z delovnimi razmerji, ki so splošne narave ali so ti podatki že javni oz. iz splošnega opisa ni mogoče ugotoviti osebnih podatkov posameznikov, ki se nanašajo na njihovo zasebnost.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 0900-36/2018/17 z dne 19. 3. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

V postopku dostopa do informacij javnega značaja mora organ, skladno z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. IP je na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP prosilca seznanil o vloženi pritožbi in mu omogočil, da se izreče o vloženi pritožbi in navede morebitna nova dejstva in dokaze. Prosilec je na dopis IP, št. 090-69/2019/3 z dne 29. 3. 2019, odgovoril s poudarki na dejstvih, da je Banka Slovenije oseba javnega prava, zavezanka po ZDIJZ, da mora uresničevati javni interes, da izjema po ZDIJZ, ki se nanaša na osebne podatke, ni absolutna, da je namen ZDIJZ zagotavljanje javnosti in odprtosti delovanja organov javne oblasti in oseb javnega prava, ter da mora biti delovanje Banke Slovenije in njenih (vice)guvernerjev zakonito in skladno s predpisi.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je pritožbo stranske udeleženke kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je stranska udeleženka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

V predmetnem postopku po ZDIJZ se zahtevani dokumenti nanašajo na postopek, ki je bil voden pod opr. št. 06210-702/2013, zoper Banko Slovenije zaradi domnevno nezakonitega izplačila odškodnin guvernerjem in viceguvernerjem Banke Slovenije za neizkoriščen letni dopust po prenehanju njihovih funkcij. Ker je prosilec zahteval končni ugotovitveni akt v navedeni zadevi in vse odgovore Banke Slovenije, je organ kot zahtevane dokumente prepoznal dokument, št. 06210-702/2013-3 s prilogami, dokument, št. 06210-702/2013-5 s prilogami, dokument, št. 06210-702/2013-6 in dokument, št. 06210-702/2013-8. Stranska udeleženka se je pritožila, ker je organ dovolil (delni) dostop do zahtevanih dokumentov, ne da bi pri tem upošteval, da so dokumenti označeni kot poslovna skrivnost, da pri vseh zahtevanih informacijah ne gre za porabo javnih sredstev in da je organ napačno izvedel t.i. test prevladujočega javnega interesa. Prav tako je iz pritožbe razvidno, da stranska udeleženka ni oporekala odločitvi iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, da se dokument pod opr. št. 06210-702/2013-8, posreduje prosilcu v celoti, kar pomeni, da navedeni dokument ni predmet tega pritožbenega postopka. Stranska udeleženka tudi ni oporekala posredovanju neuradnega prečiščenega besedila Pravilnika o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili Banke Slovenije (3. alineja točke 1A) izreka izpodbijane odločbe) ter Kodeksa ravnanja zaposlenih v Banki Slovenije (2. alineja točke 1B) izreka izpodbijane odločbe).

 

Glede pritožbene navedbe, da peta alineja točke 1A) izreka ne ustreza zahtevani dokumentaciji, saj ne vključuje predmetnega pojasnila, ki je opisan v tej alineji, je IP ugotovil, da se pojasnilo kot tako nahaja v sami alineji v prilogi, in niti ne gre za fizično ločen dokument. V zvezi s pritožbenimi navedbami o nejasnosti izreka, IP pojasnjuje, da gre pri zapisu opravilne številke zahtevanega dokumenta pod točko 1B) izreka izpodbijane odločbe za očitno pomoto, kar je posredno priznala tudi stranska udeleženka, saj je v pritožbi jasno zapisala, da se točka 1B) izreka izpodbijane odločbe nanaša na dopis Banke Slovenije, št. 26.00-303-13-lš z dne 5. 9. 2013, in ne na dopis, št 26.00-292-13-lš, ki je povezan s točko 1A) izreka izpodbijane odločbe. Tako IP pomote, ki jo je sicer odpravil z izdano odločbo, ni štel za bistveno kršitev postopka, ampak je v nadaljevanju tega pritožbenega postopka ugotavljal, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo in dostop do zahtevanih dokumentov pod točkami 1A), 1B) in 1C) izreka izpodbijane odločbe dovolil na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ oz. na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP je pritožbene navedbe, da je položaj stranske udeleženke bolj podoben položaju zavezancem po ZDIJZ, ki so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zavrnil kot neutemeljene. Nedvomno je dejstvo, da je organ pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem in je v izključni državni lasti s finančno in upravljavsko avtonomijo (tako drugi in tretji odstavek 1. člena ZBS-1). Glede na navedeno dikcijo ni sporno, da je stranska udeleženka zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ (in ne 1.a člena) in je dostop do »njenih« dokumentov podvržen režimu, ki velja za državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi). Kako je organ ocenil položaj stranske udeleženke v postopkih, ki jih vodi po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – UPB), ne more vplivati na odločitev o njenem položaju v postopkih o dostopu do informacij javnega značaja. ZDIJZ je v prvem odstavku 1. člena s splošnim pooblastilom, ki določa organe, ki so zavezani delovati v skladu s tem zakonom, dodal tudi vse pravne osebe javnega prava, tj, konkretno tudi Banko Slovenije, ki je kot taka ustanovljena s specialnim zakonom. Prvi člen ZBS-1, ki ureja status Banke Slovenije, med drugim določa, da je Banka Slovenije pravna oseba javnega prava. Za pravne osebe javnega prava je značilno, da imajo oblastna upravičenja, v njihovi pristojnosti je izvajanje javnih nalog, javnih dejavnosti ali opravljanje javne službe. Delujejo v javnem interesu in nastanejo z javnopravnim aktom, zato so informacije javnega značaja vsi dokumenti, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki in sodijo na njegovo delovno področje (po definiciji iz 1. člena ZDIJZ). Ker stranska udeleženka ni poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ne morejo biti izključno posamezni deli (preambula, naslov pogodbe, ime in priimek, datum in podpis pogodbenih strank, prvi in drugi odstavek 7. člena ter 22. člen) pogodb o zaposlitvi (in pripadajočih aneksov) povezani s podatki o porabi javnih sredstev oz. z opravljanjem javne funkcije, preostali pa ne.

 

IP je ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji, določeni v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih je dopustno razkritje tako poslovnih skrivnosti kot osebnih podatkov, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev oz. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se, ne glede na določbe prvega odstavka (ki določa izjeme od prostega dostopa, kamor sodijo tudi poslovna skrivnost (2. točka navedenega odstavka) in osebni podatki (3. točka navedenega odstavka), op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Čeprav je stranska udeleženka izkazala, da so zahtevani dokumenti pravilno označeni in vsebinsko ustrezajo opredelitvi poslovne skrivnosti, so v obravnavanem primeru podani razlogi, ki so opredeljeni v tretjem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17), po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Sklicevanje stranske udeleženke na zaupnost podatkov je tako neutemeljeno, saj sta tako izjema iz 2. točke (tj. poslovna skrivnost) kot izjema iz 3. točke (tj. osebni podatki) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ preseženi z »izjemo od izjeme« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Kljub zatrjevanju stranske udeleženke, da ni porabnik javnih sredstev, da ni proračunski uporabnik, da zaposleni Banke Slovenije ne štejejo za javne uslužbence in da delovnopravne zadeve funkcionarjev ne zapadejo pod dejanja izvajanja javnih funkcij, gre pri zahtevanih informacijah po stališču IP za podatke o porabi javnih sredstev oz. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Pojem »javne funkcije« iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče razlagati ozko v tem smislu, da je ta pojem vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti (četrti odstavek 1. člena ZJU). Pojem »javne funkcije« je treba povezati z javnopravnim delovanjem stranske udeleženke in so zato podatki v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog, podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije. Pri pravnih osebah javnega prava so tako informacije javnega značaja tudi vsi dokumenti, ki izhajajo iz aktivnosti, ki so podpora izvajanju javnih nalog (npr. administrativne naloge, ki jih opravlja vsak organ, zato da lahko nemoteno deluje in izvaja svoje poslanstvo). Tako pogodbe o zaposlitvi, ki so jih funkcionarji Banke Slovenije sklenili za čas opravljanja svoje funkcije, že pojmovno zapadejo pod podatke o delu samega funkcionarja. Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi, št. I U 43/2017-52 z dne 1. 8. 2018, v zvezi z določilom 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ zavzelo stališče oz. pojasnilo, da so podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca tisti, ki se nanašajo na delo nekega funkcionarja (npr. podatki o plači, dodatki ipd.).

 

Da je stranska udeleženka porabnik javnih sredstev in opravlja javno funkcijo, izhaja že iz načina njene ustanovitve, namena delovanja (zasledovanje javnih ciljev) in izvajanja javnih nalog (v javnem interesu). Stranska udeleženka je bila ustanovljena z javnopravnim aktom – zakonom (tj. ZBS-1), s temeljnim ciljem zagotavljanja stabilnost cen (prvi odstavek 4. člena ZBS-1). Če ni v nasprotju z zagotavljanjem cilja stabilnosti cen, Banka Slovenije podpira splošno ekonomsko politiko v skladu s cilji, določenimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/04) (drugi odstavek tega člena). Pri zagotavljanju temeljnega cilja iz prvega odstavka tega člena in cilja iz drugega odstavka tega člena si Banka Slovenije prizadeva za finančno stabilnost, upoštevajoč načeli odprtega tržnega gospodarstva in proste konkurence (tretji odstavek tega člena). Poleg navedenih ciljev ima stranska udeleženka tudi druge naloge, ki podrobno izhajajo iz ZBS-1 in spadajo med naloge posebnega družbenega pomena. Te naloge organa so še oblikovanje in uresničevaje denarne politike in denarnega nadzora, zagotavljanje splošne likvidnosti bančnega sistema, urejanje plačilnih sistemov in podobno. IP je ugotovil, da navedene naloge spadajo v okvir dejavnosti posebnega družbenega pomena ali drugače povedano, stranska udeleženka pri izvajanju javnih nalog, za katere je »pooblaščena« z zakonom, zasleduje javni cilj. Torej je že iz narave dejavnosti, ki jo opravlja, napačno stališče stranske udeleženke, da v konkretnem primeru ne gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Javnopravno delovanje stranske udeleženke podkrepijo tudi določbe 35., 36. in 37. člena ZBS-1 o postopku imenovanja in razrešitve članov Sveta Banke Slovenije. Organe upravljanja, t.j. guvernerja in viceguvernerje, imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog predsednika Republike Slovenije. Prav tako je stranska udeleženka skladno s 26. členom ZBS-1 dolžna polletno poročati Državnem zboru in ga skladno s šestim odstavkom 49. člena ZBS-1 seznaniti z letnim obračunom in finančnim načrtom.

 

Dejstvo, da je organ v izključni državni lasti (tretji odstavek 1. člena ZBS-1), pomeni, da gre za upravljanje z javnimi sredstvi. IP je za potrebe te odločbe vpogledal tudi v podatke Poslovnega registra Slovenije (ePRS) Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in ugotovil, da je kot datum vpisa subjekta v sodni register naveden datum 30. 9. 1976, kot vrsta lastnine pa je navedena državna lastnina. Z vidika upravljanja javnih sredstev je pomemben tudi podatek, da če stranska udeleženka sredstev za pokrivanje primanjkljaja prihodkov nad odhodki ne more pokriti iz splošnih rezerv, se zagotovijo sredstva iz proračuna Republike Slovenije (51. člen ZBS-1). IP je ugotovil, da se stranska udeleženka financira tudi z zaračunavanjem storitev, ki jih opravlja po tarifi (53. člen ZBS-1). Tudi v tem delu tako opravlja storitve v javnem interesu in ne nastopa prosto na trgu. Zakonodajalec je namreč z določbo 53. člena ZBS-1, stranski udeleženki podelil javno pooblastilo, da lahko zaračunava tarifo za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije. Tako je Svet Banke Slovenije sprejel Sklep o tarifi za zaračunavanje nadomestil za storitve Banke Slovenije (Uradni list RS, št. 12/12, 36/12, 17/13, 24/13, 79/14, 96/15, 83/16, 4/17, 52/17, 65/17, 81/18 in 35/19), na podlagi katerega zaračunava tarifo za poslovanje z bankami, s komitenti, za storitve v plačilnih sistemih, za gotovinsko poslovanje, za zavarovanje terjatev in druge storitve. Prav tako po prvem odstavku 52.a člena ZBS-1 Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče) revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja računsko sodišče. Glede na to, da je Banka Slovenije lahko revidiranka[1] in jo računsko sodišče označuje kot prejemnico javnih sredstev, ni dvoma, da razpolaga z javnimi sredstvi. Informacije iz posameznih pogodb o zaposlitvi funkcionarjev Banke Slovenije pa nedvomno kažejo na (ne)pravilnost oz. predvsem (ne)smotrnost samega poslovanja stranske udeleženke. Zato IP meni, da so pogodbe o zaposlitvi, ki se v celoti nanašajo na obdobje, ko je bil posameznik imenovan na javno funkcijo, tako pojmovno kot vsebinsko v celoti povezane z opravljanjem njegove javne funkcije oz. s porabo javnih sredstev. Jezikovna razlaga besede »poraba« pomeni, da se ta pojem nanaša na trošenje. Za porabo javnih sredstev gre po mnenju IP takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj nepovratno porabijo. Pojem »porabe javnih sredstev« tudi sodna praksa[2] tolmači zelo široko. Tako je pod tem pojmom razumljeno vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo (in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne institucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi), kot tudi poraba prihodkov iz opravljanja tržne dejavnosti določene osebe javnega prava ali prejemek določene osebe od organa, ki je razpolagal z javnimi sredstvi (kar pomeni, da je organ ta javna sredstva istočasno odsvojil, torej da jih je porabil). IP se strinja s stališčem organa, da se pojem porabe javnih sredstev ne nanaša samo na podatek o znesku (višini), pač pa nujno zajema tudi podatke o tem, kdo je prejemnik, na kakšen način je bila poraba izvedena, ali so za porabo izpolnjeni zakonski pogoji in podobno. Zahtevani dokumenti vsebujejo prav tovrstne podatke, tj. podatke o tem, za kaj so se porabila javna sredstva. V tem kontekstu je prosto dostopna tudi informacija o konkretnem številu dni odmerjenega in (ne)porabljenega dopusta. Kot je navedel že organ v izpodbijani odločbi, gre namreč za dostop do tistih osebnih podatkov, glede katerih mora posameznik trpeti določene posege v njegovo informacijsko zasebnost zaradi varstva pravic drugih in varstva javnega interesa.

 

Izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pa predstavljajo (zgolj) tisti osebni podatki, ki niso v neposredni povezavi s porabo javnih sredstev oz. opravljanjem javne funkcije, in sicer: zneski neto izplačil, zneski osnov za izračun davčnega odtegljaja, zneski osnov za izračun prispevkov delodajalcev za socialno varnost, zneski davčnih odtegljajev, zneski prispevkov za socialno varnost delojemalcev in zneski prispevkov delodajalcev za socialno varnost.  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[3], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Ta v točki 1(c) določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je (med drugim) potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, pri čemer pa je v drugem odstavku istega člena določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

 

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). IP je tako ugotovil, da po tej »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na funkcionarja, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije oz. s porabo javnih sredstev. Kadar je podlaga za razkrivanje podatkov določilo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, se vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. s porabo javnih sredstev, presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po oceni IP bi dostop do informacij, ki vsebujejo z vidika zasebnosti relevantno sporočilo o določljivem posamezniku, pomenil prekomeren poseg v zasebnost te osebe, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zato je IP odločil, da mora organ v zahtevanih dokumentih, poleg imen in priimkov dveh posameznikov, ki sta pripravila posamezen dokument in predstavljajo varovane osebne podatke, izločiti tudi tiste podatke, ki kažejo na subjektivne okoliščine določljivega posameznika in niso v neposredni zvezi s porabo javnih sredstev oz. z izvajanjem njihove javne funkcije. IP se je strinjal s pritožbeno navedbo, da je strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega javnega uslužbenca ali funkcionarja le bruto prejemek zaposlenega, medtem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih subjektivnih okoliščin. Ker gre za osebne podatke, za razkritje katerih ni pravne podlage, je IP odločil, da je organ prosilcu dolžan posredovati posamezne dokumente na način, da na izpisu elektronskega obrazca »Obračun davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja«, ki je priloga dopisa, št. 26.00-292-13-Iš z dne 27. 8. 2013, prekrije znesek neto izplačila (015), zneske osnove za izračun davčnega odtegljaja (II.), zneske osnove za izračun prispevkov delodajalcev za socialno varnost (III.), zneske davčnega odtegljaja (IV.), zneske prispevkov za socialno varnost delojemalcev (V.), zneske prispevkov delodajalcev za socialno varnost (VI.), ime in priimek ter telefonsko številko osebe, odgovorne za sestavo obrazca; na metodologiji izračuna (po urni postavki), razvidna iz elektronskega izpisa obračuna plač za obdobje 1. 7. – 31. 7. 2013, ki je priloga dopisa, št. 26.00-292-13-Iš z dne 27. 8. 2013, prekrije znesek prispevkov in davkov ter neto izplačilo; v tabeli s podatki o neporabljenem dopustu in izplačanih nadomestilih za neporabljen dopust preteklih let (vključno s tekočim) v Banki Slovenije, ki je priloga dopisa, št. 26.00-303-13-Iš z dne 5. 9. 2013, prekrije ime in priimek osebe, ki je pripravila dokument;  na dokumentu, št. 06210-702/2013-6, prekrije neto znesek izplačila na prvi strani v tretjem odstavku, pravico, ki se nanaša na posameznika na tretji strani v drugem odstavku, zneske prispevkov, davkov in neto izplačil na tretji strani v tretjem odstavku, zneske prispevkov, davkov in neto izplačil na osmi strani v tretjem odstavku ter neto znesek izplačila na osmi strani v četrtem odstavku.

 

Stranska udeleženka je sicer ugovarjala, da so lahko javni podatki o imenu in priimku funkcionarja kot prejemnika plačila ter njegova funkcija, podatki o znesku bruto izplačil, podatki o načinu obračuna, ki je podlaga za izplačilo, splošni podatki o obstoju dokumenta in njegova veljavnost, ne pa celotna vsebina individualnih dokumentov v zvezi z delovnimi razmerji, vendar IP podlage, ki bi opravičevala razlikovanje med navedenimi podatki iz pogodbe o zaposlitvi funkcionarjev v smislu obstoja izjeme od izjem po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot jo je napravila stranska udeleženka v pritožbi, ni našel. Čeprav mora položaj nacionalnih centralnih bank bankam omogočati, da same razpolagajo s sredstvi, s katerimi lahko na ustrezen način in z najmanjšimi stroški dosegajo zastavljene cilje, ki jih zasleduje Evropski sistem centralnih bank, IP ne vidi razumnega razloga, kako bi razkritje zahtevanih podatkov vplivalo na finančno (oz. kakršnokoli) neodvisnost centralne banke. IP meni, da bi ex post razkritje teh finančnih izkazov moralo biti dopustno zaradi transparentnosti delovanja centralne banke. Pri tem ni nerazumno, da se citirano določbo, tudi upoštevaje krog zavezancev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, tolmači tako, da je namen ZDIJZ med drugim v zagotavljanju nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu oziroma opravljajo javnopravne naloge, poleg tega pa je pravica do dostopa do informacij javnega značaja ustavna pravica (drugi odstavek 39. člena URS). Funkcionar pač mora dopustiti tiste meje posega v njegovo informacijsko zasebnost, ki jih je zakonodajalec določil z namenom preglednosti porabe javnih sredstev ali v zvezi z izvajanjem javne funkcije. IP pritrjuje stališču prvostopenjskega organa, da so razlogi, ki govorijo v prid javni dostopnosti osebnih podatkov iz zahtevanih dokumentov, še posebej povezani z opravljanjem nalog funkcionarjev Banke Slovenije, kot izhajajo iz njihovih pogodb o zaposlitvi, aneksov itd. in imajo posledice tako za fizične kot tudi pravne osebe (npr. sprejemanje ukrepov na področju kreditiranja prebivalstva).

 

Čeprav je stranska udeleženka zatrjevala, da njeni zaposleni niso javni uslužbenci in so z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju izrecno izvzeti, s čimer se IP strinja, IP ni mogel slediti pritožbeni navedbi, da je organ nezakonito razkril pogodbo o zaposlitvi uslužbenca Banke Slovenije. Po pregledu spornega dokumenta je IP namreč ugotovil, da se le-ta nanaša na čas, ko je uslužbenec opravljal mandat namestnika guvernerja in je bila pogodba sklenjena z namenom zagotavljanja pravic, ki mu gredo v času opravljanja tega mandata. Posledično je IP ugotovil, da je tudi ta dokument (in pripadajoči aneksi) na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ prosto dostopna informacija javnega značaja. Treba je namreč upoštevati, da iz besedila tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, kar pomeni, da čim gre za tovrstne podatke, je treba dostop do zahtevane informacije obvezno dovoliti in v tem primeru ni možnosti drugačne odločitve. ZDIJZ namreč v navedenem določilu ne določa, da se dostop »lahko dovoli«[4].

 

IP se tudi ni strinjal s pritožbeno navedbo, da organ stranski udeleženki ni dal možnosti, da bi se izjavila o izvedenem testu prevladujočega javnega interesa za razkritje. Iz spisovne dokumentacije nedvoumno izhaja, da je organ skladno s 143. členom ZUP pred začetkom ugotovitvenega postopka k udeležbi v postopku povabil Banko Slovenije, za katero je ugotovil, da ima pravni interes za udeležbo v postopku. Banka Slovenije je udeležbo v postopku v roku tudi priglasila, pri čemer se je, kot je razvidno iz dokumentov pod opr. št. 0900-36/2018-3 in 0900-36/2018-5, izrekla tudi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Tako ni sporno, da je bilo stranski udeleženki omogočeno, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi. Organ je v izpodbijani odločbi pojasnil, da je v ponovljenem postopku upošteval njeno izjavo z dne 9. 11. 2018, saj se dejansko stanje glede zahtevanih dokumentov v času med odpravljeno odločbo in izpodbijano odločbo ni spremenilo. V postopku so ji bili tudi vročeni vsi izdani akti. O čem se je stranska udeleženka izrekla in kaj je navajala in česa ne, prvostopenjski (kot tudi drugostopenjski) organ nimata vpliva, pri čemer glede na ustaljeno sodno prakso na tem področju v konkretnem primeru ni treba opraviti testa javnega interesa po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj javni interes pri razkrivanju podatkov o porabi javnih sredstev oz. podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije, zasleduje že določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tehtanje med pravico prizadetega posameznika in javnim interesom je v tem primeru opravil že zakonodajalec. Odločil je namreč, da so podatki v zvezi s porabo javnih sredstev oz. podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije, absolutno javni. Tako izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS, št. I U 1003/2010-43 z dne 30. 3. 2011, in Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009. Tudi sicer IP meni, da bi z enako argumentacijo kot pri uporabi določila 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, bili zahtevani dokumenti prosto dostopni tudi na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ ob izvedbi testa sorazmernosti. Nenazadnje je to razvidno tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe (na str. 13 do 18), na katere razloge se v izogib ponavljanju v tem delu sklicuje tudi IP.

 

Ker pri odločbi IP, št. 090-172/2016/2, na katero se je sklicevala stranska udeleženka, ni šlo za enak primer, kot v obravnavani zadevi, navedeni primer za konkretno zadevo ni upošteven. Stranska udeleženka je navedla, da je iz citirane odločbe IP jasno razvidno, da je razkrivanje pogodb o zaposlitvi in drugih dokumentov v zvezi z delovnimi razmerji javnosti (skoraj) v celoti nezakonito, pri čemer je spregledala, da v navedeni zadevi ni šlo za dostop do posamičnih pogodb o zaposlitvah, ampak so bili predmet zahteve posamezni podatki, ki niti niso vsebovani v samih pogodbah o zaposlitvi (kot npr. podatki o dodatkih za delovno dobo, o odtegljajih od plač in neto zneskih izplačil).

 

Ker je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo pri odločitvi, kateri so pravno varovani osebni podatki, je IP pritožbi stranske udeleženke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v 1. točki izreka delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede podatkov, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev oz. z izvajanjem javne funkcije, je IP pritožbo stranske udeleženke, na podlagi 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno (2. točka izreka te odločbe). Ker so zahtevani podatki absolutno javni, IP v postopek ni pozival fizičnih oseb, na katere se zahtevani podatki nanašajo, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Po podatkih Računskega sodišča RS je v teku Revizija pravilnosti poslovanja in izvajanja nadzorstvenih funkcij Banke Slovenije (sklep o reviziji, št. 3265-1/2019/4 z dne 23. 1. 2019).

[2] Npr. sodba, št. I U 746/2015-27 z dne 24. 8. 2016, sodba, št. I U 1488/2011-95 z dne 18. 4. 2012, sodba I U 1003/2010-43 z dne 30. 3. 2011, sklep Vrhovnega sodišče RS, št. X Ips 187/2011, sodba, št. I U 1128/2017-29 z dne 30. 10. 2018

[3] 23. 5. 2018 je bil v Uradnem listu Evropske unije, št. L 127, objavljen še Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (UL L 119,4.5.2016).

[4] Glej tudi stališče Upravnega sodišča RS, zavzeto v sodbi, št. I U 1128/2017-29 z dne 30. 10. 2018 (tč. 11 obrazložitve).