Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 15.08.2017
Naslov: Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
Številka: 090-120/2017
Kategorija: Osebni podatek, Test interesa javnosti, Javni uslužbenci, funkcionarji, Ničnost
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

V  obravnavanem primeru je organ prosilcu delno zavrnil dostop do dokumentov  v zadevah, ki se nanašajo na prekrškovne postopke zoper državne funkcionarje zaradi kršitev zakonskih obveznosti poročanja o svojem premoženjskem stanju, ki so oziroma so bili predsedniki oziroma člani vlade RS v času od vključno leta 2011 dalje. V pritožbi je prosilec vztrajal, da bi mu moral organ že zaradi dejstva, da se zahteva nanaša na ministre in predsednike vlad, omogočiti dostop do imena in priimka, naziva funkcije tj. položaja ministra ali predsednika vlade, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja funkcionarja, opravilne številke in datuma posameznega dokumenta. V pritožbenem postopku je IP poudaril, da je v danem primeru ključnega pomena, da gre za vrsto prekrška, ki s samim delom in nalogami javnega funkcionarja, ne glede na to, v kakšni funkciji nastopa, ni neposredno povezan, oziroma je od tega neodvisen in načeloma ne »ovira« izvajanje javne funkcije, zato se je IP strinjal z zaključkom organa, da v konkretnem primeru zahtevanih informacij, ki predstavljajo varovane osebne podatke, ni mogoče razkriti na podlagi 1. alineje tretjega dostavka 6. člena ZDIJZ. Ker pa se je zahteva prosilca nanašala izključno na tiste prekrškovne postopke, v katerih so bili kršitelji oziroma morebitni kršitelji predstavniki vlade, torej ministri in predsednik vlade od leta 2011 dalje, je IP presojal tudi, ali je za razkritje zahtevanih informacij podan prevladujoč javni interes, na katerega se je skliceval prosilec. Po mnenju IP tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pripelje do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zahtevanih dokumentov, na način, da je omogočen dostop do imena in priimka, naziva funkcije tj. položaja ministra ali predsednika vlade, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja funkcionarja, opravilne številke in datuma posameznega dokumenta, močnejši od interesa, da se ta zavaruje zaradi varovanja osebnih podatkov javnih funkcionarjev. Pri tem je IP kot odločilen argument upošteval dejstvo, da gre za najvišje predstavnike politične oblasti, katerih pravica do zasebnosti je vendarle omejena, zato se morajo zavedati, da v primerih, ki so vezani na spoštovanje pravne države in zakonskih določb, že kot moralne avtoritete niso upravičeni pričakovati zasebnosti.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-120/2017/21

Datum: 16.8.2017

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena, 1. odst. 248. člena in 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 5. 6. 2017, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 30. 5. 2017, št. 0900-19/2017-4, Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 5. 6. 2017 se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije z dne 30. 5. 2017, št. 0900-19/2017-4, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe po elektronski pošti posredovati kopije naslednjih dokumentov:
  • dokument št. 71009-69-2013-2, pri čemer je organ dolžan prekriti prebivališče kršitelja;
  • dokument št. 71009-1/2013-1, pri čemer je organ dolžan prekriti: podatke o premoženju kršitelja ter prebivališče kršitelja;
  • dokument št. 71009-1/2015-3, pri čemer je organ dolžan prekriti prebivališče kršitelja,
  • dokument št. 71009-5/2015-4, pri čemer je organ dolžan prekriti: prebivališče kršitelja, šifra obrazca, premoženje kršitelja;
  • dokument št. 71009-5/2015-10, pri čemer je organ dolžan prekriti: prebivališče kršitelja, premoženje kršitelja;
  • dokument št. 71009-8/2015-1, pri čemer je organ dolžan prekriti: prebivališče kršitelja, šifra obrazca, premoženje kršitelja;
  • dokument št. 71009-8/2015-3, pri čemer je organ dolžan prekriti: prebivališče kršitelja, šifra obrazca, premoženje kršitelja;
  • dokument št. 71009-9/2015-4, pri čemer je organ dolžan prekriti: prebivališče kršitelja, šifre obrazca, premoženje kršitelja; celotno prvo alinejo v prvem odstavku;
  • dokument št. 71009-10/2014-2, pri čemer je organ dolžan prekriti prebivališče kršitelja;
  • dokument št. 71009-39/2015-4, pri čemer je organ dolžan prekriti: prebivališče kršitelja, premoženje kršitelja, celotno prvo in drugo alinejo v prvem odstavku, predzadnji in zadnji odstavek pred »opozorilo je izdano…«,
  • dokument št. 71009-69-2013-4, na način, da se prosilcu posreduje izključno prvo in drugo stran dokumenta do »obrazložitve« na drugi strani, pri čemer se na prvi strani prekrijejo: prebivališče, EMŠO in državljanstvo kršitelja;
  • dokument št. 71009-1/2013-2, na način, da se prosilcu posreduje izključno prvo in drugo stran dokumenta do »obrazložitve« na drugi strani, pri čemer se na prvi strani prekrijejo: prebivališče, EMŠO in državljanstvo kršitelja ter premoženje kršitelja;
  • dokument št. 71009-1/2015-7, na način, da se prosilcu posreduje izključno prvo stran dokumenta do »obrazložitve«, pri čemer se na prvi strani prekrijejo: prebivališče, EMŠO in državljanstvo kršitelja;
  • dokument št. 71009-9/2015-6, na način, da se prosilcu posreduje izključno prvo in drugo stran dokumenta do »obrazložitve« na drugi strani, pri čemer se na prvi strani prekrijejo: prebivališče, EMŠO in državljanstvo kršitelja, celotno točko a), črtne kode obrazca, premoženje kršitelja, pod besedo »določi« se prekrije prva alineja.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. Odločba Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije z dne 30. 5. 2017, št. 0900-19/2017-4, se v delu prve točke izreka, ki se nanaša na naslednje dokumente:
  • št. 71009-7/2014-1,
  • št. 71009-4/2014-5,
  • št. 71009-4/2014-7,
  • št. 71009-7-2015-7,
  • št. 71009-7-2015-9, izreče za nično.
  1. Zahteva stranskega udeleženca za povrnitev stroškov se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 28. 4. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do vseh dokumentov oziroma informacij javnega značaja (obvestila o prekrških kršiteljem, odločbe o prekrških, uradne zaznamek o morebitnih ustavitvah prekrškovnih postopkov, zahteve za sodno varstvo, odločbe oziroma sodbe in sklepe sodišč, itd.), v vseh zadevah, ki se nanašajo na prekrškovne postopke zoper državne funkcionarje zaradi kršitev zakonskih obveznosti poročanja o svojem premoženjskem stanju, ki so oziroma so bili predsedniki oziroma člani vlade RS v času od vključno leta 2011 dalje. Informacije je želel v e-obliki na navedeni e-naslov.

 

O zahtevi prosilca je organ izdal odločbo z dne 30. 5. 2017, št. 0900-19/2017-4, s katero je odločil, da se zahtevi delno ugodi, in sicer na način:

  • v dokumentu št. 71009-69-2013-2 se prekrije: funkcija in organ, datum prenehanja opravljanja funkcije in datum nastanka kršitve, iz katerih se bi lahko razbralo, za katerega funkcionarja gre; pravna kvalifikacija prekrška, osebno ime in prebivališče storilca;
  • v dokumentu št. 71009-69-2013-34 se prekrije: številka odločbe o prekršku, osebno ime kršitelja, pravna kvalifikacija, datum odločbe o prekršku, naziv funkcije storilca, prekrškovna sankcija, opravilna številka sodne zadeve, datum odločbe o prekršku in datum vročitve prebivališče storilca;
  • v dokumentu št. 71009-69-2013-45 se prekrije: ime in priimek kršitelja, pravna kvalifikacija prekrška, številka odločbe o prekršku in datum odločbe, prekrškovna sankcija, EMŠO storilca, podatek o stranski sankciji, prebivališče storilca, opravilna številka sodne zadeve;
  • v dokumentu št. 71009-69/2013-52 se prekrije: ime in priimek storilca, pravna kvalifikacija prekrška, številka in datum odločbe, EMŠO storilca, prebivališče storilca;
  • v dokumentu št. 71009-96-2013-57 se prekrije: ime in priimek storilca, pravna kvalifikacija prekrška, številka in datum odločbe o prekršku, podatek o sankciji, opis stranske sankcije, podatek o funkciji storilca, datumi opravljanja funkcije;
  • v dokumentu št. 71009-69/2013-59 se prekrije: ime in priimek ter prebivališče storilca, pravna kvalifikacija prekrška, številka prekrškovne odločbe in datum, funkcija storilca, navezna okoliščina, iz katere je mogoče sklepati na funkcijo oziroma kršitelja, izrečena prekrškovna sankcija, navezna okoliščina - datumi opravljanja funkcije, iz katerih je mogoče razbrati identiteto storilca;
  • v dokumentu št. 71009-1/2013-1 se prekrije: funkcija storilca, podatki o premoženju storilca, ime, priimek ter prebivališče storilca;
  • v dokumentu št. 71009-1/2013-5 se prekrije: ime in priimek ter prebivališče storilca, številka in datum odločbe, EMŠO storilca, sankcija in datum prekrška;
  • v dokumentu št. 71009-1/2013-9 se prekrije: ime in priimek ter prebivališče storilca, datum in številka odločbe, datum plačila globe;
  • v dokumentu št. 71009-4/2014-5 se prekrije: ime, priimek ter prebivališče storilca, funkcija storilca, datum prekrška;
  • v dokumentu št. 71009-7/2014-1 se prekrije: ime in priimek storilca, funkcija storilca, datum prenehanja stare in nastopa nove funkcije;
  • v dokumentu št. 71009-1/2015-3 se prekrije: ime, priimek ter prebivališče storilca, funkcija storilca, organ, kjer je funkcionar opravljal funkcijo ter datum prenehanja funkcije;
  • v dokumentu št. 71009-5/2015-4 se prekrije: ime, priimek in prebivališče storilca, šifra obrazca, premoženje storilca, pravna kvalifikacija prekrška;
  • v dokumentu št. 71009-5/2015-10 se prekrije: ime, priimek in prebivališče storilca, premoženje storilca, funkcija storilca, pravna kvalifikacija prekrška in prekrškovna sankcija;
  • v dokumentu št. 71009-7/2015-7 se prekrije: ime, priimek in prebivališče storilca, premoženje storilca;
  • v dokumentu št. 71009-8/2015-1 se prekrije: ime, priimek in prebivališče storilca, šifra obrazca, premoženje storilca;
  • v dokumentu št. 71009-8/2015-3 se prekrije: ime, priimek in prebivališče storilca, funkcija storilca, šifra obrazca, premoženje storilca;
  • v dokumentu št. 71009-9/2015-4 se prekrije: ime, priimek in prebivališče storilca prebivališče, šifra obrazca, premoženje storilca, pravna kvalifikacija prekrška, datum prekrška;
  • v dokumentu št. 71009-10/2014-2 se prekrije: ime, priimek in prebivališče storilca, funkcija, storilca ter datum prenehanja funkcije, pravna kvalifikacija prekrška;
  • v dokumentu št. 71009-39/2015-4 se prekrije: ime, priimek in prebivališče storilca, funkcija storilca, premoženje storilca, pravna kvalifikacija prekrška;

Organ je zahtevo prosilca z dne 28. 4. 2017, ki se nanaša dokumente, ki jih organ vodi pod spisovnimi številkami: 71009-69-2013-4,71009-69-2013-8, 71009- 69-2013-12, 71009-69-2013-27, 71009-1/2013-2, 71009-4/2014-7, 71009-1/2015-7, 71009-7-2015-9, 71009-9/2015-6 in 71009-69-2013-13, zavrnil v celoti. Posebni stroški v postopku niso nastali.

 

V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da po pregledu spisovne dokumentacije, s katero razpolaga, ugotavlja, da je organ vodil 11 prekrškovnih postopkov, na katere se nanaša zahteva, in sicer gre za prekrškovne postopke, ki jih organ vodi pod spisovnimi številkami:

  • 71009-69/2013 (dokumenti št. 2,4,8,12,13,27,34,45,52,57,59);
  • 71009-1/2013 (dokumenti št. 1,2,5,9);
  • 71009-4/2014 (dokumenta št. 5,7);
  • 71009-7/2014 (dokument št. 1);
  • 71009-10/2014 (dokument št. 2);
  • 71009-1/2015 (dokument št. 3,7);
  • 71009-7/2015 (dokument št. 7,9);
  • 71009-5/2015 (dokument št. 4,10);
  • 71009-8/2015 (dokumenta št. 1,3);
  • 71009-9/2015 (dokumenta št. 4,6);
  • 71009-39/2015 (dokument št. 4);

Navedene zadeve vsebujejo skupno 30 dokumentov, ki ustrezajo opisu, ki ga je prosilec navedel v zahtevi. Organ je poudaril, da gre načeloma za informacije javnega značaja, vendar pa je nadalje treba presoditi, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih lahko organ prosilcu zavrne dostop do informacij javnega značaja, ki jih določa 6. člen ZDIJ. Izmed izjem, ki jih navaja prvi odstavek 6. člena ZDIJZ, je relevantna izjema, določena v 3. točki, prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ostale izjeme v danem primeru niso relevantne, zato se do njih organ ni posebej opredeljeval. Poleg tega pa je organ opozoril še na 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa izjemo od izjem, in sicer, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ati zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Organ se je skliceval na določbe v ZVOP-1 in na Zakon o prekrških, ki v 203. členu določa, da mora evidenca prekrškovnega organa vsebovati zlasti: podatke o storilcu prekrška (osebno ime in EMŠO ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča za fizično osebo oziroma firmo in sedež ter enotno matično številko za pravno osebo, če je storilec tujec, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke); pravno opredelitev prekrška; številko in datum izdane odločbe o prekršku ter izrečeno sankcijo. Poleg navedenih, prekrškovna evidenca organa vsebuje še naziv funkcije ter organ, pri katerem kršitelj opravlja funkcijo. Zakon o prekrških v svojem 205. členu določa, da se podatki iz 203. člena iz evidence brišejo po poteku treh let od dneva pravnomočnosti odločb. Za ostale evidence šesti odstavek 206. člena določa, da se podatki lahko obdelujejo v času pet let po pravnomočnosti odločbe prekrškovni organi. Navedeno pomeni, da je rok hrambe podatkov v prekrškovni evidenci za nekatere podatke, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, že potekel, in torej ne gre za »podatke iz prekrškovne evidence«, vendar je po mnenju organa treba upoštevati namen zakonodajalca, ki izhaja iz ZVOP-1, in sicer, da se ne omogoči dostop do podatkov iz prekrškovnih evidenc v času 3 oz. 5 let po pravnomočnosti, še toliko manj pa po preteku rehabilitacijske dobe. Nadalje organ postavi vprašanje, ali gre pri podatkih o prekrških državnih funkcionarjev za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar bi predstavljalo izjemo, skladno s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V podobnem primeru je IP že zavzel stališče, in sicer v odločbi št. 090-193/2015, kjer je odločil, da izdaja odločbe o prekršku in posledično vpis v prekrškovno evidenco sloni tako na objektivnih kot na subjektivnih elementih odgovornosti za prekršek. Organ prve stopnje je zato postavljen pred odločitev, ali naj se podatki iz prekrškovne evidence razkrijejo, ker objektivni elementi kažejo na povezanost prekrška z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ali naj se ti podatki ne razkrijejo, ker subjektivni elementi kažejo na okoliščine, ki niso povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Načelo transparentnosti narekuje ekstenzivno interpretacijo pojmov, ki izhajajo iz ZDIJZ in vplivajo na izvrševanje pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Po drugi strani načelo varstva osebnih podatkov in načelo sorazmernosti posegov v pravico do varstva osebnih podatkov zahtevata restriktivno interpretacijo pojmov, predvsem kar se tiče vprašanja obstoja pravnih podlag za dopustnost obdelave v ZVOP-1. IP je v omenjeni odločbi ugotovil, da je treba pojem »v povezavi z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca«, ko gre za podatke iz prekrškovne evidence, interpretirati ozko. Pri določbi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ gre namreč za izjemo od izjem. Ob tem je treba upoštevati tudi, da gre za občutljive osebne podatke, za katere ZVOP-1 določa posebne, strožje pravne podlage ter strožji režim varstva teh podatkov. Na tem mestu je treba ponovno spomniti na določbo 8. točke 13. člena ZVOP-1, ki določa, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov dopustna, »če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.« Zakonodajalec je v ZDIJZ sicer uzakonil javni interes v zvezi z zagotavljanjem transparentnosti, kar še posebej velja za določbo 3. odstavka 6. člena ZDUZ. Vendar pa je treba posebno varstvo nameniti občutljivim osebnim podatkom, saj je tako predhodno in odločno storil že zakonodajalec. V kolikor bi bila interpretacija pojma »v povezavi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca« ekstenzivna in bi prezrla subjektivne elemente, na katerih sloni prekrškovno pravo, bi to pomenilo obhod izrecne volje zakonodajalca, da se občutljivim osebnim podatkom nudi posebna zaščita. IP je zavzel stališče, da takšnega obhoda ni mogoče napraviti z interpretacijo nedoločnih pravnih pojmov. Iz vsega navedenega je organ odločil, da se prosilcu pošljejo dokumenti, ki jih je zahteval, s tem, da se predhodno prekrijejo podatki: o storilcu prekrška: osebno ime, EMŠO, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča za fizično osebo; firmo in sedež ter enotno matično številko za pravno osebo; če je storilec tujec, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke; pravno opredelitev prekrška; številko odločbe o prekršku; datum izdane odločbe o prekršku; izrečeno sankcijo; naziv funkcije; organ, pri katerem kršitelj opravlja funkcijo. Organ je izvedel delni dostop za vsak posamezni dokument, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Izhajajoč iz obrazložitve k prvi točki izreka, je organ ugotovil, da je treba v dokumentih, ki jih komisija vodi pod spisovnimi številkami: 71009-69-2013-4, 71009-69-2013-8, 71009-69-2013-12, 1009-69-2013-27, 71009-1/2013-2, 71009-4/2014-7, 71009-1/2015-7, 71009-7-2015-9, 71009-9/2015-6 in 71009-69-2013-13, prikriti enakovrstne podatke, kot v dokumentih iz prve točke izreka. Ker po prekritju podatkov posredovanje dokumenta ne bi bilo več smiselno, je bilo treba zahtevo v tem delu zavrniti.

 

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 7. 6. 2017 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ nepravilno in neupravičeno onemogočil dostop do zaprošenih informacij javnega značaja, poleg tega pa je informacije javnega značaja, s katerimi ga je seznanil, delno posredoval v fizični obliki po pošti, čeprav je v vlogi z dne 28. 4. 2017, zaprosil za seznanitev v elektronski obliki na elektronski naslov. Prosilec je nadalje navedel, da je organ v prvi točki izreka odločbe navedel spisovne številke obstoječih dokumentov, ki vsebujejo informacije javnega značaja, do katerih je omogočil le delni dostop. V drugi točki izreka pa je navedel spisovne številke dokumentov, ki vsebujejo informacije javnega značaja, do katerih je dostop v celoti zavrnil, brez da bi svojo odločitev utemeljiv, zato je v tem delu odločba nesklepčna, je ni mogoče preizkusiti, s čimer mu je neupravičeno onemogočena seznanitev z zaprošenimi informacijami oziroma otežena učinkovita uporaba pravnega sredstva. Prosilec nadalje navaja, da je obrazložitev 1. točke izreka odločbe, s katero je organ omogočil delni dostop do informacij, zgolj pavšalna navedba posameznih določil ZVOP-1 in ZP-1 ter njihovega namena in pomena. Odločilni razlogi za delno zavrnitev pa so v prerekani odločbi selektivno in po delih prepisani iz odločbe IP št. 090-193/2015, ki se poleg tega nanaša še na drugačno pravno in dejansko situacijo (stanje stvari), ki sicer je podobna, vendar le v načelnem vprašanju dostopnosti do IJZ, ki jih predstavljajo podatki iz evidence KPK kot prekrškovnega organa o pravnomočnih prekrškovnih odločbah. Ob tem je posebej poudaril, da je že IP sam v svoji odločbi, na katero se v obrazložitvi neustrezno sklicuje organ, nedvoumno zapisal, da gre za zahtevo, ki se nanaša na celotno prekrškovno evidenco organa, torej na vse kršitelje med katerimi so lahko tudi posamezniki, ki niso niti funkcionarji niti javni uslužbenci, kajti določene prekrške po ZintPK lahko stori vsakdo. IP v tej odločbi tudi jasno pove, da se mora zato v konkretnih zadevah, ko se zahteva po ZDIJZ nanaša na posamezne kategorije kršiteljev ali posamezne prekrške, opraviti konkretna presoja oziroma ugotavljanje obstoja prevladujočega javnega interesa kar pa v prerekani odločbi organ ex offo ni opravil, čeprav bi glede na razmerje med ZDIJZ, ZVOP-1 in ZP-1, ki ga sicer pavšalno v obrazložitvi prerekane odločbe izpostavlja, obstoj prevladujočega javnega interesa moral ugotavljati dolžnostno brez posebne zahteve prosilca, in sicer zaradi dejstva, da 3. alineja prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, posebej ne določa/razlikuje izjemnosti občutljivih osebnih podatkov, niti te izjemnosti občutljivih osebnih podatkov zakonodajalec ni opredelil ali jo posebej uredil v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, čeprav je zakonodajalec celoten 6. člen (izjeme dostopa do IJZ), noveliral v letu 2005 oziroma 2006, kasneje od uveljavitve ZVOP-1 (ZDIJZ je v tem delu kasnejši zakon), ki je med drugim posebej opredelil varovanje občutljivih osebnih podatkov. Še več, v drugem odstavku 6. člena po mnenju prosilca, ZDIJZ načelno izraža prevladujoč javni interes tudi za občutljive osebne podatke v povezavi z opravljanjem funkcije posameznega npr. državnega funkcionarja, kar pa ne velja npr. za podatke navedene v vseh petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po oceni prosilca ni zanemarljivo dejstvo, da je že ustavno sodišče v svojih odločbah, tudi v zvezi s podatki iz evidence pravnomočnih odločbo o korupcijskih prekrških, nedvoumno ugotovilo, da načeloma so informacije javnega značaja, vprašanje je le, koliko časa po pravnomočnosti oziroma izbrisu iz evidence pravomočnih prekrškov so dostopne kot informacije javnega značaja. Organ bi torej moral delno zavrnitev dostopa do informacij v različnih dokumentih, ki se nanašajo na različne prekrške, predvsem zato, ker gre za državne funkcionarje - člane vlade, torej najvišje državne funkcionarje v izvršilni veji oblasti, ki imajo tudi zato krog upravičeno varovanih/nedostopnih osebnih podatkov manjši oziroma ožji preprosto zaradi odgovornosti funkcij, ki jih opravljajo za skupnost na podlagi poverjenega zaupanja javnosti. Organ pa delne zavrnitve ni obrazložil, kot bi jo po zakonu moral, iz obrazložitve pa tudi ne izhaja kakršenkoli prepričljiv razlog, ki bi za to kategorijo državnih funkcionarjev, torej člane vlade, opravičeval izjemo od informacij javnega značaja, ki jih predstavljajo podatki o prekrškovnih postopkih in odločitvah prekrškovnega organa o teh prekrških, ki so jih storili v povezavi z izvajanje funkcije ministrov oziroma predsednika vlade. Dejstvo je, da tudi vsi občutljivi osebni podatki niso enaki in različno izražajo zasebnost ali lastnosti posameznika. Iz tega razloga pa so z vidika opravljanja javne funkcije tudi različno varovani oziroma je upravičenost pričakovane zasebnosti lahko pri posameznem tipu občutljivega osebnega podatka različna. Iz obrazložitve tudi izhaja, kot da bi za vse dokumente, navedene v obeh točkah izreka odločbe organa, bili občutljivi osebni podatki razlog za delno zavrnitev oziroma dostop, čeprav organ dostop do istovrstnih informacij, celo iz istih prekrškovnih postopkov, navedenih v 2. točki izreka, za razliko od informacij, navedenih v 1. točki izreka odločbe, v celoti zavrne, brez posebne obrazložitve. Odsotnost obrazložitve in utemeljene presoje zavrnitve ali delne zavrnitve dostopa do informacij pri vsakem prekršku funkcionarja (ministra ali predsednika vlade), posebej, ki vključuje tudi tehtanje med prevladujočim interesom javnosti po seznanitvi in varovanim osebnim podatkom, ki ga predstavljajo pravnomočne odločitve o prekrških, je nepravilna in kot takšna pomeni neupravičeno omejevanje pravice posameznika do informiranosti o zadevah javnega pomena in njegove seznanjenosti o tem, ali ministri spoštujejo zakone oziroma kot kršitelji spoštujejo prekrškovne odločbe državnih organov o prekrških, ki so jih storili pri ali v zvezi z izvajanjem funkcije ministra. Informiranost posameznika je pravica, ki je predpogoj za kakovostno uresničevanje drugih temeljnih in državljanskih pravic, ki jih ima vsakdo v parlamentarni demokratični družbi. Namen uresničevanja pravice dostopa do informacij javnega značaja je po mnenju prosilca organ s prerekano odločbo neupravičeno in protipravno omejil tudi na način, da ga je delno seznanil z informacijami, za katero ni zaprosil, in sicer gre za dokument št. 71009-1/2013 z dne 10. 1. 2013. Namreč zgolj po naključju,    ve, da se ne nanaša na člana takratne vlade. To nepravilnost navaja tudi zato, ker ob dejstvu, da je v vseh posredovanih dokumentih prekrit podatek o položaju, funkciji posameznega kršitelja, spisovni številki in datumu dokumenta, sploh ne more ugotoviti, ali dejansko je delno seznanjen z informacijami javnega značaja, za katere je z vlogo zaprosil. Za omenjeno obvestilo kršitelju z dne 10. 1. 2013, dejstvo, da zanj ni zaprosil, zagotovo velja in pritrjuje izpostavljeni domnevi, da ga na ta način zavezan organ s posredovanimi informacijami lahko zavede tudi v zmoto, kar pa ni namen ZDIJZ. Ali je razlog v pomoti organa, malomarnosti ali kaj drugega, ni pomembno, ker je vsak od naštetih možnih razlogov zaradi zmote, v katero vodi, nedopusten. Na podlagi zgoraj navedenega prosilec meni, da bi mu moral organ omogočiti vsaj delni dostop do vseh obstoječih zahtevanih dokumentov, torej tudi do dokumentov iz 2. točke izreka prerekane odločbe in da delna omejitev dostopa, zaradi namena in pomena transparentnosti oziroma konkretizacije ustavne pravice iz 39. člena ustave, ki jo konkretizira med drugim ZDIJZ, upoštevajoč tudi, da se zahteva nanaša na ministre in predsednike vlad, torej najvišje in hkrati najodgovornejše državne funkcionarje v izvršilni veji oblasti, ne bi smela zajemati prekrivanja imena in priimka, naziva funkcije tj. položaja ministra ali predsednika vlade, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja funkcionarja, opravilne številke in datuma posameznega dokumenta. Iz vseh zgoraj navedenih razlogov meni, da je pritožba utemeljena.

 

Organ je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, dne 13. 6. 2017, z dopisom št. 0900-19/2017- 6 z dne 9. 6. 2017 s prilogami, odstopil v reševanje IP.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP se je primarno opredelil do vprašanja, katere informacije so predmet zahteve in posledično predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Prosilec je v svoji zahtevi izrecno navedel, da zahteva dostop do vseh dokumentov oziroma informacij javnega značaja v vseh zadevah, ki se nanašajo na prekrškovne postopke zoper državne funkcionarje zaradi kršitev zakonskih obveznosti poročanja o svojem premoženjskem stanju, ki so oziroma so bili predsedniki oziroma člani vlade RS, v času od vključno leta 2011 dalje. Glede na pojasnilo prosilca, da želi npr.: obvestila o prekrških kršiteljem, odločbe o prekrških, uradne zaznamek o morebitnih ustavitvah prekrškovnih postopkov, zahteve za sodno varstvo, odločbe oziroma sodbe in sklepe sodišč, itd., ni dvoma, da so predmet zahteve zgolj informacije iz uvedenih prekrškovnih postopkov, ne pa informacije s katerimi je npr. organ ugotovil, da ne bo uvedel prekrškovnega postopka. Prav tako se je prosilec v zahtevi omejil zgolj na predstavnike vlade, torej predsednika in ministre, zato informacije, ki se nanašajo na posameznike, ki kot kršitelji niso imeli statusa predsednika ali ministra, niso predmet zahteve. IP je vpogledal v informacije, ki so bile predmet presoje organa in ugotavlja, da iz zgoraj navedenih razlogov, naslednjih dokumentov ni mogoče uvrstiti v okvir zahteve prosilca:

  • št. 71009-7/2014-1,
  • št. 71009-4/2014-5,
  • št. 71009-4/2014-7,
  • št. 71009-7-2015-7,
  • št. 71009-7-2015-9.

V tem delu je torej organ odločil preko zahteve oziroma brez zahteve stranke, med tem, ko se postopek po ZDIJZ lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke. Omenjena ugotovitev predstavlja razlog, da mora IP po uradni dolžnosti, v skladu z 280. členom ZUP v povezavi z 279. členom ZUP, v tem delu izrek izpodbijane odločbe izreči za ničnega, kot izhaja iz tretje točke izreka te odločbe.

 

Glede pritožbenih navedb prosilca, da ni zaprosil za dokument št. 71009-1/2013-1 z dne 10. 1. 2013, ker se po njegovem spominu ne nanaša na člana takratne vlade, pa IP ugotavlja, da pritožba v tem delu ni utemeljena, saj je posameznik oziroma kršitelj v dokumentu imel status predstavnika vlade, kar ustreza zahtevi.

 

V nadaljevanju IP ugotavlja, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in jih je tudi posredoval IP, prav tako sodijo v delovno področje organa, kot je podrobno pojasnil že organ sam, kar pomeni, da zahtevane informacije, z izjemo zgoraj navedenih, izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.

 

Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izrecno izpodbijal tisti del izpodbijane odločbe, v katerem mu je organ zaradi izjeme varstva osebnih podatkov (iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zavrnil dostop do naslednjih delov zgoraj navedenih dokumentov, ki jih je organ opredelil kot predmet zahteve, in sicer glede: imena in priimka, naziva funkcije tj. položaja ministra ali predsednika vlade, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja funkcionarja, opravilne številke in datuma posameznega dokumenta, za katere prosilec vztraja, da so prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku presojal, ali je zatrjevana izjema podana za zgoraj navedene informacije.

 

V obravnavanem primeru so predmet presoje zgoraj navedeni dokumenti v zvezi s prekrškovnimi postopki od vključno leta 2011 dalje, zoper predsednike in člane vlad RS, zaradi kršitve zakonskih obveznosti poročanja o svojem premoženjskem stanju. V skladu z 41. členom ZlntPK so namreč ministri in predsedniki vsakokratne vlade RS (poleg drugih oseb, ki jih opredeljuje zakon) dolžni organu sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Če tega ne storijo, ravnajo v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka 41. člena ZlntPK, ki je v enajsti alineji prvega odstavka 77. člena ZlntPK opredeljeno kot prekršek posameznika, ki se kaznuje z globo od 400,00 do 1.200,00 eurov. Glede na navedeno ni nobenega dvoma, da so v dokumentih, ki so predmet presoje, vsebovani osebni podatki oseb, zoper katere so bili vodeni prekrškovni postopki. Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi posameznikov, na katere se nanašajo zahtevane informacije, jih je IP z dopisi pozval v postopek, da se po določilu 43. in 44. člena ZUP vključijo v postopek kot stranski udeleženci tako, da se do konkretne zahteve oziroma pritožbe lahko opredelijo. Pri tem jih je IP posebej zaprosil, da se opredelijo do navedb prosilca, da je za razkritje imena in priimka kršitelja, naziva funkcije, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja, opr. številke in datuma posameznega dokumenta, podan javni interes.

 

Na poziv IP sta v navedenem roku odgovorili dve osebi in priglasili stransko udeležbo, pri čemer je ena oseba navedla, da po njeni laični oceni, navedeni podatek ne sodi pod nobeno od izjem po ZDIJZ, med tem, ko je druga oseba po pooblaščencu navedla, da je pritožba povsem neutemeljena, odločitev organa pa pravilna in na zakonu utemeljena. Dodala je še, da prosilec v pritožbi ni podal nobenih konkretnih in prepričljivih razlogov, ki bi utemeljevali obstoj javnega interesa za razkritje zahtevanih informacij. Sklicevanje na to, da ima javnost pravico biti seznanjena s tem, ali ministri oziroma predsedniki vlad spoštujejo zakone in prekrškovne odločbe, pa ostaja na abstraktni ravni. Poleg tega pa je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo na poročanje o premoženjskem stanju posameznikov, kar že po naravi stvari primarno sodi v zasebno sfero posameznikov. Primarno je torej ta oseba predlagala zavrnitev pritožbe, podredno, če bi IP pritožbi ugodil in izpodbijano odločbo odpravil, pa predlaga, da se zavrne dostop do imena in priimka, prebivališča in premoženjskega stanja osebe, ki je priglasila stransko udeležbo. Ob tem je ta oseba priglasila stroške, ki jih je imela v pritožbenem postopku, v višini 200 točk po 2. al. 1. tč. tar. št. 28 in 22 % DDV.

 

V obravnavanem primeru po oceni IP ni nobenega dvoma, da imena in priimki kršiteljev, naziv funkcije, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja, opr. številke in datumi posameznega dokumenta, ki so v zvezi s prekrškovnimi postopki pri organu, ki izvaja nadzor nad kršitvijo določb drugega ali tretjega odstavka 41. člena ZlntPK, sodijo med osebne podatke v skladu s 1. točko 1. odstavka 6. člena ZVOP-1. Slednji določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. IP je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov prosilcu oz. javnosti (tudi posredovanje osebnih podatkov javnosti je namreč eden izmed načinov obdelave osebnih podatkov).

 

V 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je določeno, da se ne glede na morebitne izjeme (tudi izjemo varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Glede na navedeno se torej zastavlja vprašanje, ali so osebni podatki, ki so navedeni v dokumentih v zvezi s prekrškovnimi postopki in so predmet presoje pritožbenega postopka, povezani z opravljanjem javne funkcije. Navedeno presojo je izvedel tudi organ in se pri tem skliceval na odločbo IP št. 090-193/2015. IP poudarja, da navedena odločba IP ni niti primerljiva niti uporabna kot primer relevantne prakse IP, saj dejansko stanje v obravnavanem primeru ni primerljivo dejanskemu stanju v citirani odločbi IP. Bistvena razlika je namreč v tem, da je bila v citirani odločbi, na katero se je skliceval organ, predmet presoje »celotna evidenca« z »izpisanimi« podatki o izrečenih ukrepih organa, ki jih izreka v okviru svojih pooblastil po ZlntPK, med tem, ko so v danem primeru predmet presoje konkretni dokumenti, ki se nanašajo na javne funkcionarje, torej nosilce javne funkcije, ki so v tej vlogi oziroma zaradi svojega statusa javnega funkcionarja bili zavezani k spoštovanju določbe iz drugega ali tretjega odstavka 41. člena ZlntPK, pa tega niso storili, zaradi česar je organ zoper njih uvedel prekrškovni postopek. Dejstvo je torej, da so bili ministri in predsedniki vlad od vključno leta 2011 dalje, kar je predmet zahteve prosilca, dolžni spoštovati določbo, ki jih je zavezovala k posredovanju podatkov prav zaradi njihovega statusa, kar pomeni, da so pritožbene navedbe prosilca v tej zvezi sicer pravilne, vendar pa tovrstna »povezava« še ne pomeni, da je mogoče trditi, da gre za informacije, ki so »povezane z opravljanjem javne funkcije« v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in kot take v celoti prosto dostopne. Pojem v »povezavi z opravljanjem javne funkcije« ni definiran, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezen primer, pri čemer je treba izhajati iz ugotovitve, da navedena zakonska določba predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. čl., je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnih funkcionarjev in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih različni organi kot upravljavci zbirk osebnih podatkov vodijo o javnih funkcionarjih na podlagi različnih zakonskih določb, tudi na podlagi ZlntPK. Poudariti velja, da se javni funkcionarji s tem, ko nastopijo funkcijo v javnem sektorju, ne odpovedo v celoti zasebnosti in pravici do varstva osebnih podatkov. Namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki v zvezi z opravljanjem javne funkcije javnega funkcionarja, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organih javnega sektorja. V konkretnem primeru pa je kršitev drugega ali tretjega odstavka 41. člena ZlntPK povezana s samim statusom javnega funkcionarja, da je npr. posameznik predsednik vlade ali minister, ne gre pa za informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem del in nalog v okviru izvajanja javne funkcije teh posameznikov, v smislu opravljanja del ali nalog predsednika vlade in ministrov oz. organov, ki jih te osebe vodijo. Posamezniki torej v zahtevanih dokumentih nastopajo v vlogi »kršiteljev«, oziroma morebitnih kršiteljev, gre torej za položaj, ki po oceni IP ne predstavlja podatka, ki je neposredno povezan z opravljanjem javne funkcije v smislu določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V danem primeru je po oceni IP tako ključnega pomena, da gre za vrsto prekrška, ki s samim delom in nalogami javnega funkcionarja, ne glede na to, v kakšni funkciji nastopa, ni neposredno povezan, oziroma je od tega neodvisen in načeloma ne »ovira« izvajanje javne funkcije.

 

Glede na navedeno se IP strinja z zaključkom organa, da v konkretnem primeru zahtevanih informacij, ki predstavljajo varovane osebne podatke, ni mogoče razkriti na podlagi 1. alineje tretjega dostavka 6. člena ZDIJZ.

 

Ker pa se zahteva prosilca nanaša izključno na tiste prekrškovne postopke, v katerih so bili kršitelji oziroma morebitni kršitelji predstavniki vlade, torej ministri in predsednik vlade od leta 2011 dalje, je IP v nadaljevanju presojal, ali je za razkritje zahtevanih informacij podan prevladujoč javni interes.

 

Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP).

 

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

 

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti.

 

IP pri izvedbi testa interesa javnosti primarno izpostavlja, da je v obravnavanem primeru ključnega pomena, da se zahtevane informacije nanašajo na najvišje predstavnike oblasti, ki predstavljajo oziroma bi morali predstavljati tudi moralno avtoriteto z vidika spoštovanja prava in državnih institucij. Spoštovanje prava in pravne države se primarno pričakuje od tistih, ki izvajajo javno funkcijo, še zlasti to velja za ministre in vsakokratnega predsednika vlade, ki z zakonitimi in moralno nespornimi ravnanji, dajejo vzgled. Če namreč osebe na najvišjih političnih položajih, ki se jim zaupa vodenje države, ne spoštujejo ustave in zakonov, je težko pričakovati izboljšanje pravne, politične pa tudi moralne kulture v državi. Zato tudi v konkretnem primeru dostop do zahtevanih informacij iz prekrškovnih postopkov, ki so vezani na zakonsko obvezo javnega funkcionarja, da posreduje podatke o svojem premoženjskem stanju, odgovarja na vprašanje politične odgovornosti javnih funkcionarjev, odprta razprava o tem vprašanju pa prispeva k dvigu politične kulture v Sloveniji, k razvijanju politične odgovornosti, h krepitvi integritete javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev ter k spodbujanju spoštovanja pravne države in ne nazadnje gre za osnovno vprašanje zaupanja v ljudi, ki vodijo državo. Upoštevaje vse navedeno so, po mnenju IP, pomembne tudi informacije, ki so predmet presoje v konkretnem primeru, torej, kdo konkretno je bil udeležen v prekrškovnih postopkih, ki jih je vodil organ v zvezi s kršitvijo določbe o prijavi premoženjskega stanja, z imenom in priimkom, nazivom funkcije tj. položaja ministra ali predsednika vlade, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja funkcionarja, opravilne številke in datuma posameznega dokumenta. Vprašanje premoženjskega stanja javnih funkcionarjev v javnosti vselej sproži široko javno razpravo, tako z vidika integritete javnih funkcionarjev in njihovega odnosa do organa nadzora, kakor tudi glede vprašanja korupcije. Prav zaradi vsega navedenega je zagotovo v javnem interesu razkritje dokumentov, ki izkazujejo, kdo ne spoštuje veljavne zakonodaje, s čimer se po drugi strani lahko preveri verodostojnost v javnosti izraženih stališč o spoštovanju pravne države in subjektivni odnos kršitelja do organa nadzora.

 

V konkretnem primeru je torej treba tehtati med interesom splošne javnosti, (ki je v tem, da se ima pravico seznaniti s celovitimi informacijami glede prekrškovnih postopkov organa zoper predstavnike vlade glede kršitve določb o prijavi premoženjskega stanja) in interesom varstva osebnih podatkov teh posameznikov. Po mnenju IP tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pripelje do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zgoraj navedenih zahtevanih dokumentov, na način, da je omogočen dostop do imena in priimka, naziva funkcije tj. položaja ministra ali predsednika vlade, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja funkcionarja, opravilne številke in datuma posameznega dokumenta, močnejši od interesa, da se ta zavaruje zaradi varovanja osebnih podatkov javnih funkcionarjev. Pri tem je IP kot odločilen argument upošteval dejstvo, da gre za najvišje predstavnike politične oblasti, katerih pravica do zasebnosti je vendarle omejena, zato se morajo zavedati, da v primerih, ki so vezani na spoštovanje pravne države in zakonskih določb, že kot moralne avtoritete niso upravičeni pričakovati zasebnosti, na kar utemeljeno opozarja tudi prosilec. Na tem mestu IP izpostavlja stališče Ustavnega sodišča RS, ki je že večkrat odločalo o razmerju med pravico do zasebnosti in pravico do svobode izražanja. Tako je v zadevi pod opr. št. Up- 50/99 (OdlUS IX, 310) opredelilo tri stopnje varstva pravice do zasebnosti: a) področje intimnega in družinskega življenja; b) področje zasebnega življenja, ki se ne odvija v javnosti; c) področje življenja posameznika v javnosti. Ustavno sodišče je ob tem poudarilo, da čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjšo pravno zaščito uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in s pravicami drugih posameznikov. Ustavno sodišče je v drugem odstavku 7. točke obrazložitve opredelilo absolutno in relativno javne osebe na naslednji način: »V splošnem velja, da čim manj intimno je področje zasebnega življenja posameznika, tem manjšo pravno zaščito uživa, kadar pride v kolizijo z interesi in s pravicami drugih posameznikov. Pri presoji dopustnosti posega v posameznikovo pravico do zasebnosti je treba upoštevati tudi značilnosti subjekta, v katerega pravice se posega. Ob tem pravna teorija navaja, da je brez privolitve prizadetega mogoče pisati o zasebnem življenju osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost (t. i. absolutne osebe iz javnega življenja), in osebe, ki javnost zanima samo v zvezi z nekim določenim dogodkom (t. i. relativne osebe iz javnega življenja), ne pa tudi o drugih osebah. Pri opisovanju življenjskih dogodkov absolutnih in relativnih oseb javnega življenja je brez privolitve prizadetega dovoljeno opisati zlasti tisto, kar je pomembno za značaj, dejanja in mišljenja teh oseb glede na njihovo javno udejstvovanje. Toda tudi pri teh osebah brez njihove privolitve ni dovoljeno objavljati stvari iz njihovega intimnega življenja «. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Von Hannover proti Nemčiji razdelilo javne osebe na absolutno javne osebe »par excellence« (kar so po mnenju sodišča tudi nosilci uradnih javnih funkcij, zaradi česar so neposredno vključeni v politični proces odločanja) in druge javne osebe. Po mnenju IP predstavniki vlade, katerih osebni podatki so predmet presoje, nedvomno spadajo v prvo kategorijo, torej med absolutno javne osebe »par excellence«, zahtevani osebni podatki pa so v povezavi z njihovim javnim udejstvovanjem, pri čemer obenem ne gre za podrobnosti iz intimnega življenja, ki bi bile absolutno varovane. Od predstavnikov vlade, ki predstavljajo »politično elito« se namreč pričakuje spoštovanje pravne države in zakonskih norm, to je osnova, zato se z vsakim ravnanjem, ki od tega odstopa, sami zavestno izpostavijo javnosti, ki bdi nad njihovimi dejanji, zaradi česar v takih primerih niti ne morejo pričakovati zasebnosti. Vsekakor pa je po oceni IP na podlagi vsega navedenega izkazan javni interes po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje izključno naslednjih informacij: imena in priimka kršitelja, naziva funkcije, pravne opredelitve prekrška, opisa nezakonitega ravnanja, opr. številke in datuma posameznega dokumenta, ki pretehtajo nad interesom posameznikov po varovanju teh osebnih podatkov.

 

IP je tudi ugotovil, da javni interes ni podan glede razkritja podatkov o premoženjskem stanju, ki je naveden v zahtevanih informacijah in tudi ne glede argumentov posameznikov, s katerimi so se opredeljevali do očitanega prekrška, do podatka o prebivališču in EMŠO oziroma rojstnih podatkov, glede katerih pa prosilec niti ne vztraja pri dostopu. Te dele zahtevanih informacij mora organ pred posredovanjem prosilcu, upoštevaje pravilo delnega dostopa oz. 7. člena ZDIJZ, prekriti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe, oziroma se dostop do informacij v celoti zavrne, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe.

 

IP nadalje ugotavlja, da se je prosilec pritožil tudi glede oblike dostopa do zahtevane informacije. Kot izhaja iz zahteve, je prosilec navedel, da želi informacije prejeti po elektronski poti, med tem, ko mu je organ dokumente v obliki delnega dostopa posredoval v obliki fotokopije po navadni pošti. Iz 17. člena ZDIJZ izhaja, da prosilec sam določi oziroma izbere, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Enako je izbira oblike urejena v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba), ki v 14. členu določa, da, če se informacija javnega značaja nahaja tako v elektronski obliki kot v fizični obliki, lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo. V obravnavanem primeru je bila zahteva prosilca glede oblike, v kateri želi dobiti informacije, nedvoumna, saj je izrecno navedel, da naj mu organ zahtevane informacije posreduje v obliki elektronskega zapisa na njegov e-naslov. IP poudarja, da glede na ZDIJZ in Uredbo organ nima možnosti spremeniti oblike, v kateri bo prosilcu posredoval zahtevane informacije, še zlasti ne, če razpolaga z informacijami v obliki, kot jo želi prosilec. V obravnavanem primeru organ ni zatrjeval, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga v elektronski obliki, zato je organ povsem neupravičeno ter v nasprotju z ZDIJZ in Uredbo, prosilcu posredoval zahtevane informacije v obliki fotokopij. Glede na navedeno je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih informacij v elektronski obliki.

 

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, delno odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil. Kot izhaja iz tretje točke izreka te odločbe, je IP po uradni dolžnosti v določenem delu izrek izpodbijane odločbe izrekel za nično, v skladu z 280. členom ZUP.

Eden od stranskih udeležencev je v pritožbi zahteval tudi povrnitev stroškov v povezavi s pritožbenim postopkom. IP pojasnjuje, da prvi odstavek 114. člen ZUP določa, da če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. V konkretnem primeru stranski udeleženec s svojo vlogo ni uspel, zaradi česar se njegova zahteva za povrnitev nastalih stroškov zavrne.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

     

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                                               

svetovalka informacijske pooblaščenke                                              

                                                          

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,    

informacijska pooblaščenka