Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 08.10.2014
Naslov: Prosilec - Komisija za preprečevanje korupcije
Številka: 090-192/2014
Kategorija: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Dokument v izdelavi, Test interesa javnosti
Status: Zavrnjeno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec zahteval dostop do celotnega poročila nadzora v Adrii Airways oziroma do preostalega dela poročila o nadzoru, ki ga organ ni objavil na svoji spletni strani. Organ je zahtevi ugodil. Zoper odločbo se je pritožil stranski udeleženec Adria Airways, ki je zatrjeval, da gre v obravnavanem primeru za poslovno skrivnost in varovane osebne podatke. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je podana izjema poslovne skrivnosti, razen v delu, ki se nanaša na izplačila razrešenemu predsedniku uprave ter izjema varstva osebnih podatkov. Ker pa so bile v obravnavanem primeru predmet presoje informacije, zajete v ugotovitvah organa, ki je v okviru svojih pristojnosti ugotavljal sum korupcije pri sklenitvi sporazuma med delodajalcem, ki je v večinski lasti države, in predsednikom uprave te družbe, je Pooblaščenec v nadaljevanju izvedel test interesa javnosti, na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ.


ODLOČBA:

Številka: 090-192/2014/5
Datum: 8. 10. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 3. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 7. 8. 2014, stranskega udeleženca Adrie Airways Slovenski letalski prevoznik, d.d., Zgornji Brnik130h, Brnik-Aerodrom, ki ga zastopa predsednik uprave Mark Anžur (v nadaljevanju stranski udeleženec), zoper odločbo z dne 24. 7. 2014, št. 0900-71/2014/11 (01013), Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba stranskega udeleženca z dne 7. 8. 2014, zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije z dne 24. 7. 2014, št. 0900-71/2014/11 (01013), se zavrne.


2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec (v nadaljevanju prosilec) je dne 22. 5. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahteval je dostop do celotnega poročila nadzora v Adrii Airways oziroma do preostalega dela poročila o nadzoru, ki ga organ ni objavil na svoji spletni strani.

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 24. 7. 2014, št. 0900-71/2014/11 (01013), s katero je zahtevi ugodil in odločil, da se prosilcu v roku treh dni od dokončnosti te odločbe posreduje dokument »Ugotovitev v konkretnem primeru št. 06210-185/2013-75 (zveza 06210-444/2013/27) 02099, z dne 27. 2. 2014«. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da prosilec zahteva dokument z naslovom »Ugotovitve o konkretnem primeru v zadevi ravnanj odgovornih oseb Adrie Airways, d.d. pri izdaji ugodnejših letalskih vozovnic in razrešitvi Klemna Boštjančiča z mesta predsednika uprave Adrie Airways, d.d.« št. 06210-185/2013-75 (zveza 06210- 444/2013/27) 02099, z dne 27. 2. 2014, ki izpolnjuje vse tri materialne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki izvira z delovnega področja organa, organ z njim razpolaga in je v materializirani obliki, zato je v nadaljevanju presojal, ali katerikoli del oziroma celotni dokument morebiti predstavlja kakšno od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da je večji del vsebine dokumenta že javno objavljen na spletni strani komisije: www.kpk-rs.si/sl/komisiia/mediisko-sredisce/novice/03/2014/ugotovitve-kpk-v-zadevi-cenejših-letaIskih-vozovnic, razen dela, ki se nanaša na razrešitev Klemna Boštjančiča z mesta predsednika uprave Adria Airways, d.d (v nadaljevanju: AA), to so strani 8,9 in deloma 10 ter stran 13 točka D.3. Organ navaja, da lahko v celoti, ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli, v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Ker se je Adria Airways, d.d. v odgovoru na osnutek ugotovitev o konkretnem primeru v postopku sprejemanja ugotovitev sklicevala na poslovno skrivnost, jo je uradna oseba na podlagi 43. in 44. člena ZUP z dopisom št. 0900-71/2014/2 (01013) z dne 2. 6. 2014, obvestila o vodenju postopka in o pravici vstopa v postopek z namenom varovanja pravnih koristi pravne osebe. AA je z dopisom z dne 10. 6. 2014 komisiji sporočila mnenje glede vsebine samih ugotovitev in časovnega nastanka ugotovitev ter zaprosila komisijo, da se do mnenja opredeli in jo o svojih ugotovitvah obvesti, nato pa bo sporočila, ali vstopa v postopek kot stranski udeleženec. Ker se zahteve iz prejetega odgovora neposredno niso nanašale na postopek dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, je uradna oseba AA z odpisom št. 0900- 71/2014/6 (01013) z dne 16. 6. 2014 ponovno pozvala, da se do prejetih ugotovitev o konkretnem primeru opredeli. Dokument je namreč zaključen, podpisan, zato tudi kakršnakoli nova ali drugačna odločitev v zadevi ne bi vplivala na obstoj zahtevanega dokumenta in na dostop do zahtevanega dokumenta. Zaprosila v zvezi s samimi ugotovitvami pa so bila odstopljena Službi za nadzor in preiskave. AA je z dopisom z dne 20. 6. 2014 ponovila navedbe iz prvotnega dopisa in komisijo obvestila, da vstopa v postopek kot stranski udeleženec zaradi varovanja pravnih koristi pravne osebe. Ker predstavlja ta postopek za AA razpolaganje z informacijami v zvezi z družbo, bo družba z namenom zavarovanja interesov in koristi v največji možni meri vplivala na postopek razkrivanja informacij in želi biti v celoti seznanjena s postopkom, saj predstavlja vsaka javno objavljena informacija vpliv na tržni položaj družbe. Družba sicer še naprej vztraja pri pojasnilih in zahtevah, vezanih na dokumente z oznako »poslovna skrivnost«. Organ pri tem dodaja, da se te navedbe nanašajo na dokumentacijo, prejeto v postopku sprejemanja ugotovitev o konkretnem primeru po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. ZDIJZ v 2 točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po prvem odstavku 39. členu ZGD-1, ki določa subjektivni kriterij za opredelitev poslovne skrivnosti, je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. Ne glede na navedeno pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega ZGD-1 izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. Organ ugotavlja, da številna prejeta dokumentacija v postopku sprejemanja ugotovitev o konkretnem primeru glede razrešitve predsednika uprave nosi oznako »poslovna skrivnost« (npr. notarski zapis, sklep o redni odpovedi, tožba, plačilni listi), kar pomeni, da bi bilo treba take podatke varovati tudi v samih ugotovitvah, kolikor jih povzemajo. Vendar organ v nadaljevanju navaja, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti opredeljeni kot poslovna skrivnost podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Po mnenju organa podatki o delovno pravnih razmerjih med AA in razrešenim predsednikom uprave, niso podatki, ki bi lahko kakorkoli vplivali na konkurenčni položaj AA. Tudi ni mogoče trditi, da bi po objektivnem kriteriju lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini in da bi z razkritjem teh podatkov nastala očitna škoda ali za finančni uspeh družbe, za še nerealizirane poslovne poteze družbe, za kakršnekoli tehnične rešitve, katerih razkritje bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe, ker takih podatkov ugotovitve ne vsebujejo. Glede na navedeno in po ugotovitvah organa izjema varovanja poslovne skrivnosti, kot jo določa 2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni izkazana, organ pa tudi ni našel podatkov, ki bi jih bilo potrebno varovati na podlagi drugih izjem po ZDIJZ, zato je odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Zoper odločbo organa je stranski udeleženec dne 11. 8. 2014 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa ter navedel, da je odločitev nepravilna in nezakonita, ker vsebuje podatke, ki jih je treba varovati z izjemami iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Stranski udeleženec navaja, da je od pričetka veljavnosti novele ZDIJZ-C, kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zavezanec v skladu s 1.a členom ZDIJZ. Dokument, ki ga zahteva prosilec, je nastal dne 27. 2. 2014, kar pomeni, da je nastal še preden je stranski udeleženec postal zavezanec v skladu z omenjenimi določbami. Gre torej za dokument, ki spada v delovno področje organa, ki je zavezanec po ZDIJZ, vsebuje pa bistvene podatke in informacije, ki niso informacija javnega značaja, saj so bili pridobljeni od pravne osebe, ki ni bila zavezanec po ZDIJZ. Iz tega razloga bi bilo treba takšne podatke varovati tudi v samih ugotovitvah in zahtevo zavrniti oz. ustrezno izbrisati posamezne dele. Stranski udeleženec meni, da ne glede na opredelitev njegovega statusa ali oznake dokumentov (»poslovna skrivnost«), podatki iz delovnega razmerja, razen zakonsko določenih izjem, niso informacija javnega značaja. Razkritje obrazložitve sklepa o razrešitvi predsednika uprave, odpovedi delovnega razmerja, tožb iz delovnega razmerja, plačilnih list, notarskih zapisov o medsebojni ureditvi razmerij ali podobnih listin je razkritje podatkov iz delovnega razmerja, ki pomeni kršitev varstva osebnih podatkov razrešenega predsednika. S tem pa gre za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter jih je treba varovati na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ mora zato takšne podatke varovati tudi v samih ugotovitvah. Stališče organa, da podatki o delovno pravnih razmerjih med družbo Adria Airways in razrešenim predsednikom uprave niso podatki, ki bi lahko kakorkoli vplivali na konkurenčni položaj Adrie Airways in zato ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost, je nepravilno. Na podlagi 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo vsi podatki, za katere družba tako določi s pisnim sklepom (subjektivni kriterij) kot tudi vsi ostali podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Pretežni del podatkov, ki jih je stranski udeleženec posredoval organu v okviru pozivov in poizvedb, je bil skladno z zakonodajo in internimi akti družbe (Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti v družbi Adria Airways d.d.) označen kot poslovna skrivnost oziroma z oznako »tajno« ali »zaupno« s čimer je bilo organu (ali vsaki povprečni osebi, ki bi prišla stik s takšnim dokumentom) nedvoumno jasno, za kakšne vrste dokumentov gre. Pri sklepih nadzornega sveta družbe gre že po njihovi temeljni naravi za vsebino, ki je zaupne narave in predstavlja poslovno tajnost. Stranski udeleženec ima interna določila, katere dokumente šteje za poslovno skrivnost, pri čemer ni kršil omejitev po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1, posledično pa organ ni upravičeno presojal poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, kar je tudi sicer storil povsem po prostem preudarku in brez utemeljene obrazložitve. Stranski udeleženec kljub temu, zgolj iz razloga previdnosti, na tem mestu še enkrat poudarja, da družbi že nastaja in ji lahko nastane še dodatna gospodarska škoda, če bi se takšni podatki razkrili. Kar vpliva na varnost letalske družbe neposredno vpliva tudi na njen konkurenčni položaj. Letalski prevoznik mora imeti skladno z letalsko regulativo vzpostavljeno funkcijo »Odgovorni vodja operatorja (ang. Accountable Manager)«, ki ima najvišja pooblastila podjetja, da se vse operativne in vzdrževalne dejavnosti financirajo in izvajajo v skladu s standardom, ki ga zahteva organ, pristojen za nadzor letalske varnosti. V družbi Adria Airways je bil v preteklosti, in tako je še danes, imenovan na funkcijo Accountable Managerja predsednik uprave, ki je torej oseba, ki ima pooblastila za zagotavljanje varnosti letenja. To izpolni na način, da zagotavlja financiranje in izvajanje vseh operativnih zahtev v skladu z letalskimi standardi, ki jih zahteva regulator. Accountable Manager mora vzdrževati in varovati svojo neodvisnost in ne sme biti podvržen različnim zunanjim vplivom, saj le s tem lahko zagotavlja visoko strokovnost funkcije, omogoča nemoten potek dnevnih letalskih operacij ter ne dovoljuje nobenih posegov, ki bi lahko ogrozili varnost letenja. Letalska industrija ima visoko stopnjo elastičnosti in se odzove na vsako informacijo, vezano na Accountable Managerja. Zato vsaka informacija, vezana na Accountable Managerja, lahko vpliva na varnost letenja in posledično na konkurenčni položaj družbe. V primeru družbe Adria Airways, ko je Accountable Manager prav predsednik uprave, ima tako vsaka informacija, vezana na predsednika uprave, lahko vpliv na zagotavljanje varnosti letenja. Nadalje letalski prevoznik ponuja storitve. Za potnika je pri storitvi letalskega prevoza najpomembnejša varnost. Višja, kot je varnost, večje je potnikovo zaupanje. Varnost in zaupanje potnikov vplivata na ugled družbe in obratno. Potnik preko predstave ugleda zazna letalskega prevoznika in prepozna storitev. Če se ime letalskega prevoznika v javnosti predstavlja v negativnem smislu, bo predstava potnika o ugledu in varnosti letalskega prevoznika negativna in zaupanje nižje. Potnik zato sedaj izbere letalsko storitev konkurenčnega letalskega prevoznika. Ugled, varnost in zaupanje družbe predstavljajo konkurenčno prednost letalskega prevoznika. Letalskemu prevozniku je pomemben vsak potencialni uporabnik letalske storitve. Izguba ugleda, zaupanja in predstave varnosti v očeh potencialnega uporabnika letalske storitve, predstavlja oportunitetno izgubo in ima vpliv na še nerealizirane poslovne rezultate družbe. Letalska družba je kapitalsko intenzivna družba. Nihanje v povpraševanju ima takojšnji vpliv na prihodkovno stran, medtem ko ostanejo stroški enaki oz potrebujejo za prilagoditev daljše časovno obdobje. Negativna podoba letalskega prevoznika vpliva na manjše povpraševanje, manjši nakup letalskih vozovnic, izpad prihodkov ter ima, na kratek rok, ob nespremenjenih stroških, vpliv na finančni rezultat in kapital družbe. Za letalskega prevoznika je kapital, poleg likvidnosti in solventnosti, ključnega pomena za obstoj letalskih operacij, ker omogoča izvajanje osnovne funkcije accountable managerja, tj zagotavljanje varnosti letenja. Letalskemu prevozniku, ki ne zmore zagotavljati varnosti letenja, regulator odvzame operativno licenco. Letalski prevoznik v Republiki Sloveniji je podvržen enakim zakonitostim kot ostali letalski prevozniki na svetovni ravni. Družba je organu posredovala dokumente označene kot poslovna skrivnost, zato, ker je vnaprej, kot dober poznavalec letalske industrije s 50 letno zgodovino delovanja na trgu, ocenila, da vsebujejo podatke, ki vplivajo na njen tržni položaj v letalski industriji, ki ga poleg uporabnikov njenih storitev sestavljajo tudi proizvajalci in najemodajalci letal, logistična podjetja, potovalne agencije, globalni distribucijski sistem, vladne agencije, ostali prevozniki, letališča, dobavitelji goriva, ponudniki storitev zemeljske operative, prodajna mesta, gostitelji informacijskih sistemov, ponudniki cateringa, ipd., ki se odzivajo na vsako informacijo. Družba ima neposredne izkušnje s posledicami objavljanja informacij v medijih s strani nepooblaščenih oseb na temo izdaje letalskih vozovnic, odobrenih pod posebnimi pogoji, v obdobju od aprila 2013 dalje in še danes. Škoda, ki je ob tem nastala družbi in še nastaja, je nastala iz različnih naslovov. Zaposleni družbe se še vedno ukvarjajo s posledicami objave informacij iz preteklosti, namesto, da bi iskali rešitve za prihodnost in predstavljajo oportunitetno izgubo prihodkov. Javno izpostavljeni zaposleni družbe so bili deležni nadlegovanja v obliki izsiljevanj potnikov, sovražnega govora, groženj. Ugled družbe in zaupanje potencialnih uporabnikov letalskih storitev družbe sta po javnih objavah padla. Posledično se je zmanjševalo povpraševanje po letalskih vozovnicah v zamiku enega meseca in pol po objavah. Nekatere pomembne poslovne stranke in ključni kupci, ki so pred javno objavo redno leteli z Adrio Airways, sedaj letijo naključno, raje uporabljajo tuje letalske prevoznike, ki letijo iz oddaljenih letališč. Kot glavni razlog uporabe drugih letalskih prevoznikov so stranke navedle nezaupanje v družbo in strah, da se bodo pojavile v medijih. Družba v zadnjem letu ocenjuje najmanj dvoodstotni negativni vpliv na prihodkovni strani zaradi padca zaupanja, kar glede na letni promet lahko pomeni milijone EUR samo v rednem prometu. Zaupanje v letalskega prevoznika predstavlja njegovo konkurenčno prednost. Sklepno, zahtevani podatki so varovani kot zaupni zaradi njihove vsebine, njihovo razkritje pa bi v trenutnih razmerah pri strankah in poslovnih partnerjih Adrie lahko spodbudilo negativne reakcije, saj bi lahko povzročilo napačno razumevanje situacije, v katerih so bila dejanja izvedena, bili pa bi tudi osnova za ravnanje konkurence, s čimer bi se lahko ponovno ogrozila stabilnost letalskega prevoznika in posledično gospodarski razvoj ter mobilnost prebivalstva tako v Sloveniji kot tudi širše. Ohranitev stabilnosti poslovanja izjemno pomembnega podjetja za slovensko gospodarstvo je gotovo v interesu javnosti, kot tudi poslovnih partnerjev, lastnikov in ostalih deležnikov. V javnem interesu je preprečitev destabilizacije letalskega prevoznika. ZDIJZ v 5. odstavku 5. člena (načelo prostega dostopa) določa, da organ lahko prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Ker lahko posredovani podatki postanejo pri prejemnikih informacija, je pomembno, da so podatki posredovani pooblaščenim osebam na pravi način, saj je le to zagotovilo, da se prepreči uporaba izrazne moči informacij v škodljive/šikanozne namene. Družba prav tako opozarja Pooblaščenca, da dokument vsebuje enostranske in nepopolne navedbe, brez upoštevanja s strani družbe Adria Airways d.d. prejetih pisnih izjasnitev, ker se do njih Komisija za preprečevanje korupcije še ni opredelila. Družba namreč ugotavlja, da se dne 3. 6. 2014 prejeta vsebina dokumenta, označenega kot »Ugotovitev o konkretnem primeru z dne 27. 2. 2014 št. 06210-185/2013 -75 (zveza 06210-444/2013/27) 02099« razlikuje od v izjasnitev prejetega osnutka ugotovitev Komisije, z dne 30. 1. 2014 št. 06210-185/2013-69 (zveza 06210-444/2013) 02016, v delu razrešitve Klemna Boštjančiča, ki je bila spremenjena po pridobitvi dokumentov družbe (Priloga 1 in Priloga 2), ki sta bila že pred prejemom s strani Komisije opredeljena kot informacija javnega značaja. Družba je iz prejetega dopisa in prejetih ugotovitev razbrala, da je ugotovitve v konkretnem primeru sprejel senat Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisije) dne 27. 2. 2014 in da ugotovitve, ki se nanašajo na razrešitev Klemna Boštjančiča z mesta predsednika uprave družbe, do danes še niso bile objavljene, ker se Komisija še ni opredelila do navedb družbe, ki so ji bile posredovane v obliki izjasnitve na osnutek ugotovitev Komisije o konkretnem primeru, dne 24. 2. 2014, Komisija pa jih je prejela dne 25. 2. 2014. Ne glede na to, da se Komisija ni opredelila do navedb družbe v konkretnem primeru, iz dopisa Komisije z dne 4. 2. 2014 izhaja, da se je Komisija vnaprej opredelila, da bo odgovor družbe, skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, informacija javnega značaja. V nadaljevanju je navedeno tudi, da če, oziroma, ko bodo sprejete ugotovitve Komisije o konkretnem primeru, bodo te, skladno z osmim odstavkom 13. člena ZlntPK, predstavljene javnosti skupaj z odgovorom družbe. Posledično je tudi končna ugotovitev enostranska in nepopolna, za javnost zavajajoča, ne prispeva k verodostojni in odgovorni javni razpravi in je zato lahko, po oceni družbe, v njeno škodo. Dodatno zato stranski udeleženec meni, da gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, zaradi česar je, na podlagi devete točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, potrebno zahtevo prosilca zavrniti tudi iz tega razloga. Sklepno stranski udeleženec poudarja, da je v konkretnem primeru bil upoštevan interes javnosti do obveščenosti. Družba je namreč v letnem poročilu za poslovno leto 2013, ki je javno objavljen dokument, razkrila vsa izplačila, ki jih je v letu 2013 prejel razrešeni predsednik uprave in Accountable Manager. Glede na navedeno je prosilcu treba zavrniti dostop do dokumenta iz več razlogov po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, oziroma mu ga posredovati le v delu ali povzetku, s katerim ne bo prišlo do razkritja podatkov, ki so po svoji naravi osebni podatki ali ki so bili s strani družbe opredeljeni kot poslovna tajnost ali ki po svoji naravi predstavljajo poslovno tajnost, upoštevaje določbe ZGD-1.

Organ je pritožbo stranskega udeleženca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 12. 8. 2014, št. 0900-71/2014/14 (01013), s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede na dejstvo, da ni dvoma, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da sodijo v njegovo delovno področje, se je Pooblaščenec ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, kot je odločil organ, ali pa sta podani izjemi iz 2., 3. oz. 9. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na kateri se sklicuje stranski udeleženec.

Pojem poslovne skrivnosti je opredeljen v 39. členu ZGD-1. Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije sicer izhajajo iz dokumenta, ki ga je ustvaril organ, kar pomeni, da dokument kot tak ne more biti označen kot poslovna skrivnost, vendar pa je organ v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZGD-1 dolžan varovati poslovne skrivnosti družbe, s katerimi je bil seznanjen v okviru opravljanja javnopravnih nalog. Stranski udeleženec v svojih navedbah namreč zatrjuje, da informacije, ki so predmet presoje, izhajajo iz dokumentov, ki nosijo oznako »poslovna skrivnost«, kar pomeni, da je izpolnjen subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti, zato organ ni imel pravne podlage za presojo objektivnega kriterija.

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Edina omejitev je v zgoraj navedenem tretjem odstavku 39. člena ZGD-1. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.

Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi dejansko ugotovil, da dokumentacija, iz katere so bile povzete ugotovitve v poročilu in so predmet presoje, nosi oznako »poslovna skrivnost« zaradi česar bi bilo treba te podatke varovati tudi v samih ugotovitvah. To pomeni, da je bil organ, v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1 v povezavi z drugim odstavkom 40. člena ZGD-1, dejansko seznanjen, katere informacije predstavljajo za stranskega udeleženca poslovno skrivnost. Zato je organ, po oceni Pooblaščenca, v nadaljevanju napačno uporabil materialno pravo, ko je tako označene informacije presojal še z vidika objektivnega kriterija. Organ se namreč ob izpolnjenem subjektivnem kriteriju varovanja poslovne skrivnosti, nima podlage spuščati v presojo o pomembnosti tako označenih podatkov, niti v vprašanje, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. Zato je v tem smislu utemeljena pritožbena navedba stranskega udeleženca, da bi organ moram šteti, da gre za poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju in da organ ni imel podlage, da se je sploh spusti v presojo objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Ko govorimo o poslovni skrivnosti, je namreč v skladu z 39. členom ZGD-1 dovolj, da je izpolnjen eden izmed obeh kriterijev. Dolžnost organa oziroma na drugi stopnji Pooblaščenca pa je, da ob izpolnjenem subjektivnem kriteriju presoja, ali gre v obravnavanem primeru morda za informacije oziroma podatke, ki v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, ne morejo biti označene kot poslovna skrivnost, ker so po zakonu javne, ali gre za podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Predmet presoje v konkretnem postopku so informacije, ki jih je organ, v skladu s svojimi pristojnostmi po ZIntPK, pridobil od stranskega udeleženca in povzel v »Ugotovitve o konkretnem primeru« z dne 27. 2. 2014, v okviru katerega so tudi informacije v zvezi z razrešitvijo Klemna Boštjančiča z mesta predsednika uprave stranskega udeleženca. Kot izhaja iz 18. člena ZIntPK, organ o svojem delu obvešča javnost, z objavo svojih načelnih mnenj, stališč in odločitev ter sklicev sej in njihovih zapisnikov. Organ je torej o svojih ugotovitvah zavezan obveščati javnost, pri čemer, je glede na zakonsko določbo v 13. členu ZIntPK, omejen pri obdelavi osebnih podatkov (organ lahko v načelnih mnenjih in ugotovitvah obdeluje osebne podatke posameznika, in sicer ime, priimek, funkcijo, položaj in zaposlitev) ter pri informacijah, ki bi lahko ogrozila interese predkazenskega, kazenskega ali drugega nadzornega ali sodnega postopka. V skladu z 28. členom Poslovnika organa pa je organ dolžan med drugim varovati tudi poslovne skrivnosti, s katerimi se seznani, njihovo objavo pa lahko dovoli le predsedujoči ali senat komisije, upoštevajoč predpise, ki urejajo varstvo poslovne skrivnosti. To nedvomno pomeni, da je organ dolžan spoštovati tudi 39. člen ZGD-1 (v povezavi s 40. členom ZGD-1), na katerega se je skliceval stranski udeleženec. Vsebina objave, z izjemo zgoraj navedenih omejitev, je torej odvisna od presoje organa, kaj in v kakšnem obsegu ter s katerimi informacijami bo javnost obvestil o svojih ugotovitvah. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da določba 18. člena ZIntPK sicer res govori o obveščanju javnosti, vendar to ne pomeni, da so vse informacije, s katerimi razpolaga organ, javne. Zato po mnenju Pooblaščenca ZIntPK ne predstavlja pravne podlage v smislu 3. odstavka 39. člena ZGD-1, da bi lahko govorili o podatkih, ki so po zakonu absolutno javni in na ta način presegli označene poslovne skrivnosti, ki so povzete v ugotovitvah.

V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal, ali se v informacijah, ki so predmet presoje in za katere je izkazana izjema poslovne skrivnosti, nahajajo podatki, ki so v skladu s 3. odstavkom 39. člena ZGD-1 javni po ZDIJZ. Glede na to, da organ sodi tudi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (na spletni strani stranskega udeleženca je navedena lastniška struktura, iz katere izhaja, da ima Republika Slovenija 69,87% delež, DUTB d.d. pa 19,63% delež), je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v drugi alineji 4.a členu ZDIJZ. V okvir teh informacij sodijo informacije o vrsti zastopnika oziroma članstva v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da je, v skladu z določbo 5. odst. 1.a člena ZDIJZ, stranski udeleženec kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4.a člena tega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Edini pogoj, ki ga je zakonodajalec postavil za dostop do informacij, opredeljenih v 4.a členu ZDIJZ, ne glede na to kdaj so informacije nastale, torej tudi pred veljavnostjo novele ZDIJZ-C, je lastniška struktura oziroma prevladujoč vpliv oseb javnega prava. Zato so navedbe stranskega udeleženca, da gre za dostop do informacij, ko še ni bil zavezanec po ZDIJZ, neutemeljene. V dokumentu, ki je predmet presoje, se nahajajo informacije o višini dogovorjenega oziroma izplačanega prejemka predsedniku uprave pri njegovi razrešitvi z mesta predsednika uprave Adrie Airways, kar nedvomno sodi v okvir informacij, kot so opredeljene v drugi alineji 4.a členu ZDIJZ. Pri tem je zakonodajalec, v drugi alineji 6. a člena ZDIJZ, izrecno določil, da ne glede na obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (kamor sodi tudi poslovna skrivnost, osebni podatki in druge morebitne izjeme), se z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli dostop do zgoraj navedenih informacij. Gre torej za absolutno javne podatke, ne glede na to, kako so označeni, zato v tem delu ni podana izjema iz druge točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da se te informacije nahajajo:
- na strani 9, v tretjem odstavku, v deseti vrstici od besede »za čas« do konca tretjega odstavka ter celotni četrti odstavek,
- na strani 10,  v prvem odstavku od tretje vrstice do besede »zapisa« v zadnji vrstici prvega odstavka.

V preostalem delu zahtevanih informacij pa Pooblaščenec ugotavlja, da ne gre za informacije, ki bi sodile v okvir druge alineje 4.a členu ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 6.a člena ZDIJZ, zato v tem delu ne gre za informacije, ki bi bile javne po zakonu v smislu tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, kar pomeni, da je v tem delu podana izjema po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede navedb stranskega udeleženca, da gre za dokument v postopku izdelave, se Pooblaščenec v celoti strinja z organom, da zatrjevana izjema iz devete točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, saj je dokument kot tak zaključen, podpisan, zato tudi kakršnakoli nova ali drugačna odločitev v zadevi ne bi vplivala na dostop do zahtevanega dokumenta kot informacije javnega značaja. Poleg tega je treba upoštevati dejstvo, da je predmetna izjema namenjena varstvu delovanja organa (torej tistega subjekta, ki končni dokument pripravlja) in ta v konkretnem primeru sam navaja, da je dokument zaključen in da predmetna izjema ni podana.

Ker se je stranski udeleženec skliceval tudi na varstvo osebnih podatkov, se je Pooblaščenec v nadaljevanju opredelil tudi do vprašanja, ali bi razkritje zahtevanih informacij, predstavljajo kršitev varstva osebnih podatkov. Predmet presoje so informacije, ki povzemajo postopek razrešitve z mesta predsednika uprave Adrie Airways, zato nedvomno vsebujejo tudi osebne podatke razrešenega predsednika uprave. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Pooblaščenec je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov prosilcu oz. javnosti (tudi posredovanje osebnih podatkov javnosti je namreč eden izmed načinov obdelave osebnih podatkov). Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, je organ o svojih ugotovitvah zavezan obveščati javnost, pri čemer je glede na zakonsko določbo v 13. členu ZIntPK, omejen pri obdelavi osebnih podatkov, in sicer lahko obdeluje (objavi v načelnih mnenjih in ugotovitvah) naslednje osebne podatke: ime, priimek, funkcijo, položaj in zaposlitev. Ker gre v obravnavane primeru za podatke o konkretnih okoliščinah razrešitve predsednika uprave, Pooblaščenec ugotavlja, da ti presegajo okvir obdelave osebnih podatkov, ki jo dovoljuje ZIntPK, kar pomeni, da ZIntPK ne predstavlja ustrezne pravne podlage za posredovanje zahtevanih informacij kot informacij javnega značaja. Ob tem Pooblaščenec ugotavlja, da prav tako niso podani pogoji iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katerih se lahko izjema varstva osebnih podatkov preseže. Gre namreč za zaposlenega, ki ne sodi med javne uslužbence, glede katerih je stopnja varstva osebnih podatkov presežena v delu, ki se nanaša na podatke, povezane z njihovim delovnim razmerjem. V konkretnem primeru torej področna zakonodaja zahtevanih informacij ne opredeljuje kot javnih, osebni podatki pa se lahko obdeluje samo na podlagi zakona ali osebne privolitve, zato osebni podatki razrešenega predsednika uprave, razen imena, priimka, funkcije, položaja in zaposlitve iz zahtevanih dokumentov predstavljajo varovane osebne podatke.

Ker pa so v obravnavanem primeru predmet presoje informacije, zajete v ugotovitvah organa, ki je v okviru svojih pristojnosti ugotavljal sum korupcije pri sklenitvi sporazuma med delodajalcem, ki je v večinski lasti države, in predsednikom uprave te družbe, je Pooblaščenec v nadaljevanju izvedel test interesa javnosti, na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (kjer so navedene izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. Pooblaščenca) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v izrecno določenih primerih (med katerimi pa ni izjeme poslovne skrivnosti ali varstva osebnih podatkov). Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Pri testu javnega interesa gre za tehtanje, s katerim mora organ pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno poslovne skrivnosti in varovani osebni podatki. Pri uporabi testa prevladujočega javnega interesa je potrebno presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije.

Z novelo ZDIJZ-C je zakonodajalec ocenil, da so nedvomno v javnem interesu informacije v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem organov upravljanja ali organom nadzora pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje, saj jih je določil kot absolutno javne podatke (drugi odstavek 6.a člena ZDIJZ). Pri tem je v obrazložitvi k predlagani spremembi zakonodajalec poudaril, da gre za posameznike, ki utemeljeno pričakujejo zmanjšanje njihove zasebnosti v delu, ki zadeva dostop do določenih podatkov, ki so neposredno povezani z opravljanjem funkcije v poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Pri vprašanju kadrovanja vodilnih oseb v poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom države, gre za vprašanje, kako strokovno usposobljene ljudi je država, preko članov nadzornega sveta, postavila na vodilna mesta. Namen, ki ga mora država oziroma oseba javnega prava pri tovrstnih imenovanjih zasledovati, je namreč, da bi vodstveni kader pripomogel k doseganju boljših poslovnih rezultatov poslovnega subjekta ter posledično k povečanju premoženja v lasti države oziroma oseb javnega prava, poleg tega pa je namen zagotoviti kvalitetno, odgovorno in učinkovito delo, ki ga poslovni subjekt izvaja pri upravljanju z navedenimi finančnimi sredstvi. V obdobju gospodarske krize, je še posebej pomembno, da se zagotovi kakovostno upravljanje poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, da se torej zagotovi, da jih vodijo strokovno usposobljeni in izkušeni ljudje. Zato se mora pravica do varstva osebnih podatkov posameznikov, ki takšne funkcije zasedajo, umakniti javnemu interesu za razkritje, ki v takšnih primerih prevlada.

Po oceni Pooblaščenca pa je iz enakih razlogov, kot so našteti zgoraj, podan javni interes tudi v primeru, ko takšen posameznik zapušča vodilno delovno mesto družbe v večinski lasti države, še zlasti takrat, ko se ugotavljajo določene nepravilnosti oziroma ko se ocenjuje, ali so bili doseženi pričakovani poslovni rezultati, saj je od tega odvisno, ali se je premoženje države povečalo ali pa so nastale izgube (ki jih mora posredno ali neposredno pokriti država). Javni interes namreč ni zgolj v tem, kdo in pod kakšnimi pogoji zaseda vodilna delovna mesta v družbah v večinski lasti države, temveč tudi pod kakšnimi pogoji takšno mesto zapušča, vključno z ugotovitvami, ali je bilo njegovo delo odgovorno, kvalitetno in učinkovito. Ob podanih poslovnih rezultatih družbe je eno izmed prvih vprašanj, ki se pojavi v javnosti ob menjavi vodilnih delavcev v družbi v večinski lasti države, prav vprašanje odpravnine oziroma, kakšne so obveznosti družbe do posameznika ob odhodu. Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet presoje v obravnavanem primeru prav tovrstni podatki povezani z izplačili oziroma s postopkom razrešitve, ki jih je za potrebe ugotavljanja korupcije pri stranskem udeležencu pridobil organ, ne pa morebitne druge informacije. Zato Pooblaščenec ni mogel slediti obširnim navedbam stranskega udeleženca, da bi razkritje zahtevanih podatkov vplivalo na varnost letenja in zaupanje ljudi v izvajanje njegovih storitev, saj predmet presoje niso tovrstni podatki. Zagotovo je za družbo najbolje, tako z vidika konkurence kakor tudi z vidika zaupanja ljudi v izvajanje letalskih storitev, da je vodstvo družbe v javnosti na »dobrem glasu« in vredno zaupanje, vendar, če ni tako, če pride do menjave v vodstvu oziroma če pridejo v javnost določeni sumi o nepravilnostih, kot je bilo v obravnavanem primeru, javnost upravičeno pričakuje informacije, saj gre za družbo v večinski lasti države. Prav tako ni mogoče sprejeti stališča, da se o ugotovitvah, ki jih je v postopku zaznal organ, ne sme javno  razpravljati, ker bi to družbo predstavilo v negativnem smislu. Pristojnost organa je namreč prav v tem, da ob morebitnih sumih korupcije to ugotavlja in na nepravilnosti javno opozarja. In ker je stranski udeleženec družba v večinski lasti države, torej upravlja premoženje države, je temu nadzoru podvržen in izključno te ugotovitve so tudi predmet presoje v obravnavanem primeru. Ob tem pa ni zanemarljivo niti dejstvo, da gre za medijsko odmeven primer, ki je odprl vprašanje korupcije, ne samo na nivoju stranskega udeleženca, temveč tudi širše, v povezavi s političnimi predstavniki.

Ob tehtanju, ali je v konkretnem primeru javni interes za razkritje močnejši od zatrjevane poslovne skrivnosti in varovanih osebnih podatkov, Pooblaščenec ugotavlja, da javni interes prevlada. Po mnenju Pooblaščenca ima namreč javnost upravičen interes izvedeti, na kakšen način je država, preko nadzornega sveta družbe, izvajala politiko na področju kadrovanja vodilnega delavca v družbi v večinski lasti države pri njegovi razrešitvi oziroma zamenjavi. Dejstvo je, da gre za upravljanje s premoženjem države, zato so informacije o razrešitvi predsednika uprave, ki so povezane z izplačili in z vprašanjem kakovosti upravljanja družbe, v javnem interesu. Na ta način se lahko ugotovi, kako skrbna je bila država pri izbiri vodilnih kadrov (kar se od nje zagotovo pričakuje), še posebej v času gospodarske krize, ko lahko nepravilne odločitve pustijo še bolj drastične posledice (npr. stečaj podjetja, izguba delovnih mest,..), ki jih občutimo vsi državljani. Odprtost teh podatkov zato pripomore k večji odgovornosti države do državljanov in pomaga do transparentne politike, ki jo država izvaja na področju kadrovanja in upravljanja s premoženjem v družbah v večinski lasti države. Dostop javnosti do navedenih informacij je tako dopusten in interes javnosti tudi izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v poslovno skrivnost stranskega udeleženca oziroma v varovane osebne podatke razrešenega predsednika uprave.

Pooblaščenec tako zaključuje, da je bila odločitev organa prve stopnje pravilna, da je izrek v izpodbijani odločbi zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi. Zato je Pooblaščenec, v skladu s 3. odstavkom 248. člena ZUP, podal svoje razloge za odločitev in pritožbo stranskega udeleženca kot neutemeljeno zavrnil.


Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.





Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 24. 7. 2014, št. 0900-71/2014/11 (01013), Republike Slovenije, Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.




Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                       
svetovalka Pooblaščenca                   

Informacijski Pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka