Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.11.2017
Naslov: Prosilec - JP GSZ
Številka: 090-219/2017
Kategorija: Davčna tajnost
Status: Odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

 

Prosilec je od organa zahteval dostop do podatkov o ovrednotenju (točkovanju) parcel oz. zemljišč v z vsemi obračunskimi parametri, ki so potrebni za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017. Organ je dostop zavrnil zaradi izjeme zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti (5. točka prvega odstavka 6. člen ZDIJZ). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec ni zahteval podatkov iz davčnih evidenc ter da organ obenem ni davčni organ, ki postopa po ZDavP-2. Ker sklicevanje organa na davčno tajnost ni bilo utemeljeno, je IP odločil, da mora organ prosilcu posredovati dokument iz elektronske baze NUSZ »Simulacija obračuna za leto 2017«.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-219/2017/4
Datum: 6. 11. 2017

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 26. 9. 2017, zoper odločbo Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, d.o.o., Grajska ulica 7, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu organ), št. 420-08-1254/2017-13/0011 z dne 13. 9. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 


O D L O Č B O:

 


1.    Pritožbi prosilca z dne 26. 9. 2017 zoper 1. točko izreka odločbe Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, d.o.o., št. 420-08-1254/2017-13/0011 z dne 13. 9. 2017, se ugodi in se 1. točka izreka izpodbijane odločbe odpravi v delu, ki se nanaša na podatke o  ovrednotenju (točkovanju) parcel oz. zemljišč v KO Tabor (659) z vsemi obračunskimi parametri, in sicer za parc. št. 237/6 (objekt Maribor, Ljubljanska ulica 5a) in parc. št. 935/1 (objekt Maribor, Masarykova ulica 2), ki je potrebno za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017 ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe iz elektronske baze NUSZ posredovati v elektronski obliki izpis »Simulacija obračuna za leto 2017«, za objekta na naslovu Maribor, Ljubljanska ulica 5a in Maribor, Masarykova ulica 2, tako da so iz dokumenta razvidne vse kategorije (objekt, parcele, površina, tip objekta, oprostitev, mesec od-do, vred. točke, točke – namembnost in točke – skupaj).

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 


O b r a z l o ž i t e v

 

Prosilec je 13. 7. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do podatkov o ovrednotenju (točkovanju) parcel oz. zemljišč v KO Tabor (659) z vsemi obračunskimi parametri, in sicer za parc. št. 237/6 (objekt Ljubljanska 5a) in parc. št. 935/1 (objekt Masarykova 2), ki je potrebno za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2017 in kdo je zavezanec za plačilo prispevka na teh dveh parcelah. Informacije je želel prejeti na elektronski naslov.

 

Organ je zahtevo z odločbo, št. 420-08-1254/2017-13/0011 z dne 13. 9. 2017, v celoti zavrnil, ker je ugotovil, da zahtevana informacija predstavlja informacijo, ki je v skladu s 5. točko prvega odstavka 6. člen ZDIJZ podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Organ skladno z Odlokom o ustanovitvi Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči (MUV, št. 12/2009-UPB) vodi vse potrebne evidence za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu NUSZ). Podatki, ki jih zahteva prosilec, se dejansko vodijo v evidenci za potrebe odmere NUSZ. Evidenca se vodi elektronsko in vsebuje tudi podatke o številu točk po posameznih obračunskih parametrih oz. merilih, kot jih določa Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 16/2005 - UPB) za posamezne nepremičnine, ki so obremenjene z NUSZ in podatke o zavezancih za plačilo NUSZ za te nepremičnine. Organ je podatke, ki jih vodi v evidenci za potrebe odmere NUSZ (vključno s podatki, ki jih zahteva prosilec), posredoval Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu FURS) za potrebe odmere NUSZ za leto 2017. Vsaka odločba FURS vedno vsebuje med drugim tudi podatke, ki jih zahteva prosilec (število točk po posameznih obračunskih parametrih za posamezno nepremičnino, skupno število točk in ime oz. naziv zavezanca). Podatki, ki jih zahteva prosilec, so torej podatki v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ (15. člen Zakona o davčnem postopku, dalje: ZDavP-2). Organ je poudaril, da bi zato njihovo razkritje istočasno pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek (5. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Kot je navedel organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, to dokazuje tudi dodatno preverjanje organa pri FURS, e-pošta 6. 9. 2017, ki je zapisal, da so tretjim osebam, ki so zahtevale podatke o zavezancu, odgovarjali, da se zahtevani podatki štejejo za davčno tajnost po 15. členu ZDavP-2, zato je treba pri posredovanju teh podatkov upoštevati določbe ZDavP-2 o njihovem razkrivanju (18. člen in drugi odstavek 19. člena), pri tem pa lahko dobi podatke o materialnih predpisih in načinu odmere NUSZ. Organ je tako prosilcu posredoval le podatke o materialnem predpisu in načinu odmere NUSZ, saj je ugotovil, da odločbe za odmero NUSZ izdaja FURS in sta podatka o zavezancu in višini odmere NUSZ za navedena objekta davčna tajnost. Zaradi tega prosilcu teh podatkov ni možno posredovati. ZDavP-2 v 16. členu določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Organ zagotovo sodi med »druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov« oziroma med »druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost.« Organ zato zahtevanih podatkov v skladu s prepovedjo iz 16. člena ZDavP-2 ne sme sporočiti tretjim osebam. Če bi organ posredoval informacije o ovrednotenju (točkovanju) navedenih parcel, ki so potrebne za izračun NUSZ za leto 2017 in kdo je zavezanec za plačilo nadomestila na teh parcelah, bi lahko prosilec s pomočjo meril, ki jih vsebuje Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in javno objavljeno vrednostjo točke, brez težav izračunal višino davščine (NUSZ), s katero je bil obremenjen konkretni zavezanec. Tako ravnanje bi predstavljalo zlorabo določb o davčni tajnosti in postopanje v nasprotju z namenom teh določb. Ni namreč mogoče istočasno zastopati stališča, da je razkritje istih podatkov v primeru, če je zahteva naslovljena na organ, ki vodi evidenco, na podlagi katere FURS odmeri NUSZ, zakonito, če pa je zahteva naslovljena na FURS, pa ti podatki predstavljajo davčno tajnost in je njihovo razkritje v nasprotju z zakonom.

 

Prosilec je 26. 9. 2017 zoper odločbo organa, št. 420-08-1254/2017-13/0011 z dne 13. 9. 2017 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) vložil pritožbo. Navedel je, da drži, da organ vodi elektronsko evidenco o podatkih, ki jih je zahteval, vendar pa ob tem organ izvaja tudi točkovanje (vrednotenje) in po 14. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV 16/2005), odloča tudi o oprostitvah in omilitvah pri točkovanju. To se vrši po določilih omenjenega odloka in so skoraj vsi podatki javni in dosegljivi. Se pa določene točke delijo po strokovnih ali kakšnih drugih kriterijih, ki so v domeni organa, in te točke je želel prosilec pridobiti v svoji zahtevi. Prosilec je še navedel, da nikjer v svoji zahtevi ni omenjal, da ga zanima davčna obremenitev zavezanca. Zato tudi ne sprejme tolmačenja, ki ga organ prenaša s strani FURS, saj se ne ve, kakšna je bila zahteva, ki je pogojevala takšen odgovor oz. stališče. Za zlonamerno šteje dejanje organa, ki je v odločbi dvakrat navedel vrednost točke, saj teh podatkov prosilec sploh ni zahteval. Prosilec je mnenja, da zahtevani podatki niso davčna tajnost. Da je tako, potrjuje tudi objava vzorčnega obračuna na spletni strani (https://www.logatec.si/index.php/homepage/nusz/4607-naipogosteisa-vprasania-o-nadomestilu-zauporabo-stavbnega-zemljisca-nusz), kjer so objavljeni enaki podatki, kot jih je zahteval sam. Zakrito je le ime zavezanca, s čimer pa se tudi prosilec strinja. 

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 420-08-1254/2017-16/0011 z dne 3. 10. 2017, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pri odstopu pritožbe je še dodatno pojasnil svoje stališče glede upravičenosti predmetne zahteve in pritožbe. Organ je med drugim ponovno pojasnil, da zahtevi ni mogel ugoditi, ker bi s tem kršil dolžnost varovanja davčne tajnosti. Zahtevana informacija namreč predstavlja informacijo, ki je v skladu s 5. točko prvega odstavka 6. člen ZDIJZ podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti. Davčna tajnost je namreč absolutna izjema po ZDIJZ. Istočasno zakon v citirani določbi ne razlikuje med davčnimi in ostalimi organi oziroma ne dovoljuje/zapoveduje omenjene izjeme zgolj davčnemu organu. Določba se nanaša na vse organe, kot so definirani v prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Varovanje davčne tajnosti je dolžnost vsake osebe, ki pride v stik s temi podatki. Ne glede na to, ali gre za davčni, drug organ ali katere koli druge osebe. 16. člen ZDavP-2 predstavlja splošno določbo, ki predpisuje dolžnost varovanja davčne tajnosti in se nanaša na vse subjekte, ki kakor koli pridejo v stik s temi podatki. Organ je v dopisu opozoril še na splošno načelo davčne tajnosti iz 8. člena ZDavP-2. Po stališču teorije to načelo ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. Če bi organ pritožniku posredoval zahtevane podatke, bi ta lahko na njihovi podlagi in na podlagi javno objavljene vrednosti točke brez težav izračunal konkretno davčno obremenitev zavezanca. V tej zvezi se je organ ponovno vprašal, zakaj bi iste podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev smel ali celo moral razkriti nek drug organ, davčni organ pa ne. Organ je poudaril, da je pritožnik v pritožbi (v nasprotju z vsebino vloge) navedel, da je prosil zgolj za podatke o vzorčnem obračunu NUSZ in da ni omenjal, da ga zanima davčna obremenitev zavezanca in se skliceval na vzorčni obračun Občine Logatec. Iz spletne povezave, ki jo je navedel, je razvidno, da je ta vzorčni obračun NUSZ v Občini Logatec popolnoma anonimiziran - tako glede nepremičnine, kot glede zavezanca. Če naj bi pritožnik zahteval prav to, je treba poudariti, da je tovrstne podatke od organa že prejel dne 27. 7. 2017, v opisni obliki z navedbo materialne podlage, tipa površine, območja, skupine ipd. Nikakor pa ni dolžnost organa, da namesto pritožnika opravlja vzorčne izračune. Vzorčni izračuni niso predmet ZDIJZ. Pritožnik je v pritožbi navedel, da se »določene točke delijo po strokovnih ali kakšnih drugih kriterijih, ki so v domeni organa« in da je to bistvo, kar je želel pridobiti, vendar kaj takega iz njegove zahteve ne izhaja. Ob tem pritožnik tudi ni navedel, iz katere pravne podlage izhaja, da naj bi organ sploh imel (šele v pritožbi) zatrjevana pooblastila in da naj bi tovrstne informacije sploh obstajale.

 

IP je 13. 10. 2017 z namenom razjasnitve dejanskega stanja na organ naslovil poziv, št. 090-219/2017/2, za dostavo vseh dokumentov v pritožbeni zadevi. IP mora razpolagati z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi in mora pregledati tudi informacije, ki jih je prosilec zahteval. Le na takšen način lahko presodi, ali te informacije predstavljajo informacije javnega značaja oz. pred javnostjo zavarovane informacije. Organ je z dopisom, št. 420-08-1254/2017-21/0011 z dne 18. 10. 2017, IP posredoval dokumente, ki predstavljajo predmet zahteve prosilca.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

IP je ugotovil, da je predmet zahteve dokument z nazivom »Simulacija obračuna za leto 2017« z navedbo zavezanca. Ker se zahteva nanaša na dva objekta, dokument vsebuje dve strani lista formata A4, ki predstavljata fizičen izpis iz elektronske baze NUSZ, ki jo organ vodi za Mestno občino Maribor. Na vsaki strani dokumenta so, poleg osnovnih podatkov o zavezancu, navedeni še podatki po kategorijah: objekt, parcele, površina, tip objekta, oprostitev, mesec od-do, vred. točke, znesek, točke – namembnost in točke – skupaj. Prosilec je zahteval podatke za stavbna zemljišča v KO Tabor (659), parc. št. 237/6 (objekt na naslovu Maribor, Ljubljanska ulica 5a) in parc. št. 935/1 (objekt na naslovu Maribor, Masarykova ulica 2). Ker je IP v pritožbenem postopku strogo vezan na pritožbo prosilca, se do razkritja podatkov o imenu oz. nazivu zavezanca za plačilo NUSZ in informativnem izračunu (znesku) v tem pritožbenem postopku ni opredelil. Prosilec je v pritožbi namreč navedel, da ga ti podatki ne zanimajo. Zato za ta pritožbeni postopek tudi ni relevantna navedba organa, da vzorčni izračuni niso predmet ZDIJZ.

 

Izpodbijana odločba temelji na 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ pravilno uporabil materialno pravo, ko se je pri zavrnitvi dostopa do zahtevanega dokumenta skliceval na izjemo po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo davčnega postopka in davčne tajnosti).

 

Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz 8. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15 in 63/16; v nadaljnjem besedilu ZDavP-2), po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Pojem davčne tajnosti je opredeljen v 15. členu ZDavP-2, ki določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga. Iz tega izhaja, da je lahko pojem davčne tajnosti pojmovno vezan le na davčne organe oziroma organe, ki odločajo v davčnem postopku. Z omenjeno določbo je zakonodajalec začrtal zelo široko pojmovanje davčne tajnosti. Po tej določbi so pogoji za obstoj davčne tajnosti: (1) da s podatki razpolaga davčni organ (tj. organ, pristojen za odmero in izterjavo davkov, ki je v konkretnem primeru FURS), (2) da gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca, (3) da gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo (v konkretnem primeru podatki, ki so podlaga za odmero NUSZ in se nanašajo na lastnosti stavbnega zemljišča). Enako izhaja tudi iz dosedanje prakse IP . Po definiciji davčnega organa iz 11. člena ZDavP-2  organ ni državni organ, pristojen za pobiranje davkov, niti državni organ, ki v davčnih in drugih stvareh odloča o davkih. Drži, da organ podatke iz elektronske baze NUSZ posreduje FURS za potrebe odmere in izterjave NUSZ, vendar, kot je v pritožbenem postopku pojasnil organ, v postopku odmere in izterjave nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča organ finančni upravi posreduje le potrebne podatke, dejansko odmero višine tega nadomestila pa opravi finančna uprava, ki skrbi tudi za postopek njegove izterjave. Celoten postopek odmere nadomestila po ZDavP-2 se tako ne opravi pri organu, ampak ga izvaja FURS. Davčni organ izda odločbo po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, veljavne na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo. V konkretnem primeru organ (oz. njegova elektronska baza NUSZ) nastopa zgolj kot vir podatkov (zlasti o točkah in njihovi distribuciji na posameznega zavezanca za plačilo), ki so potrebni za odmero in izterjavo davčne obveznosti. Organ torej ni pristojen za odmero in izterjavo davčnih obveznosti in tudi ne postopa po določbah ZDavP-2. Določbe ZDavP-2 o varovanju davčne skrivnosti se torej raztezajo le na dokumente, s katerimi razpolaga davčni organ - FURS oziroma njene organizacijske enote. Izjema varstva davčne tajnosti torej ne varuje informacij pri njihovem viru (poročevalcu). Kot izhaja tudi iz dosedanje prakse IP , je dodaten argument, da v konkretnem primeru ni podana obravnavana izjema v tem, da je tudi baza NUSZ izvedena zbirka podatkov. To pomeni, da se zbirka polni iz drugih virov – zbirk osebnih in drugih podatkov. Skladno z zavrnilnim argumentom organa bi torej bili tudi podatki iz originarnih zbirk predmet varstva izjeme davčne tajnosti. Takšno »veriženje« davčne tajnosti navzdol je seveda povsem nelogično in zaradi tega nesprejemljivo. Tako široko pojmovanje davčne tajnosti bi lahko namreč vodilo v popolno zaporo razkritja vseh informacij, ki kakorkoli utegnejo priti prav pri obračunavanju in izterjavi davčnih obveznosti, neodvisno od tega, kdo je upravljavec, v kakšni obliki se podatki vodijo in za kakšne namene se sicer zbirajo. Stališče IP, da podatki iz baze, s katero razpolaga npr. občina, ki jih potem posreduje FURS za potrebe odmere in izterjave NUSZ, ne predstavljajo davčne tajnosti, ker baza občine nastopa zgolj kot vir podatkov, je IP zavzel že v svoji dosedanji praksi (glej npr. odločbo IP, št. 090-50/2010/10 z dne 26. 4. 2010). 

 

IP s tem stališčem ne oporeka ugotovitvam organa, da mora davčno tajnost varovati vsak organ. Po 16. členu ZDavP-2, ki ureja dolžnost varovanja davčne tajnosti, namreč uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. IP tudi ne oporeka trditvam organa, da sta podatka o zavezancu in višini odmere NUSZ za navedena objekta davčna tajnost, vendar ne v obravnavanem primeru. Dolžnost varovanja davčne tajnosti nastopi, ko je podatek določen kot davčna tajnost. Organ je sicer tisti, ki na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 16/2005 - UPB) določa kriterije za določitev nadomestila, za izračun same višine v okviru davčnega postopka pa ni pristojen. Organ tudi v nobenem primeru ne more postopati po določbah ZDavP2, zato v okviru njegovega delovnega področja ne morejo nastati davčne tajnosti. Podatki, ki jih zbira organ in kasneje posreduje FURS za odmero NUSZ, so javno dostopni, točke so izračunane na podlagi javno objavljenih meril, izračun, ki ga naredi organ pa je informativne narave in (še) ne predstavlja davčne obveznosti. Davčno obveznost lahko namreč izda zgolj davčni organ, kar pa zavezanec zagotovo ni. Zgolj dejstvo, da se iz zahtevanih podatkov, da izračunati davek/dajatev še ne pomeni, da so ti podatki tudi davčna tajnost sami po sebi. 

 

Podatki o nepremičnini se ne štejejo za davčno tajnost, ker so ti podatki javni že na podlagi zemljiške knjige. Parcelne številke nepremičnin so namreč objavljene v zemljiški knjigi, ki je po prvem odstavku 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11 in 14/15 – ZUUJFO; v nadaljnjem besedilu ZZK-1) javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Po 4. členu ZZK-1 so vsi vpisi v zemljiški knjigi javni. Upoštevajoč navedeno, podatki v zemljiški knjigi, za namene, zaradi katerih se zbirajo in obdelujejo (to je varnost pravnega prometa), niso varovani osebni podatki po ZVOP-1 in ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (kadar gre za fizične osebe) oz. niso poslovna skrivnost in ne predstavljajo izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (kadar gre za pravne osebe). Lastnik nepremičnine ni nujno tudi zavezanec za plačilo NUSZ, saj mora po 62. členu Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in in 22/14 – odl. US) nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (tj. imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). 

 

Prav tako so javno dostopne vrednosti točk, na kar je opozoril že organ sam v odločbi in obvestilu prosilcu. Vrednosti točk in posamezne obračunske parametre oz. merila določa Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 16/2005 - UPB). Po 4. členu navedenega odloka se za določitev višine nadomestila upoštevajo naslednja merila: (1) opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti priključitve na te objekte in naprave, (2) lega stavbnega zemljišča, (3) vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča, (4)izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih in (5) večje motnje v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča. Gre torej za merila, določena v odloku, in točke, podeljene na podlagi navedenih meril, in ne za podatke iz davčnih evidenc, zato ne moremo govoriti o davčni tajnosti. 

 

Ob ugotovitvi, da prosilec ni zahteval podatkov iz davčnih evidenc ter da organ obenem ni davčni organ, ki postopa po ZDavP-2, je IP zaključil, da sklicevanje organa na davčno tajnost ni utemeljeno. Upoštevajoč navedeno je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Z navedeno argumentacijo se sledi tudi dosedanji praksi IP, npr. odločba IP, št. 090-50/2010/10 z dne 26. 4. 2010 in odločba IP, št. 021-11/2007/4 z dne 8. 5. 2007, v katerih so bili razkriti podatki NUSZ, kadar je te podatke prosilec zahteval od zavezanca po ZDIJZ, ki ni hkrati tudi davčni organ.

 

IP je tako zaključil, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo. Zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati kopijo zahtevanega dokumenta tako, da bodo iz njega razvidni vsi podatki po kategorijah: objekt, parcele, površina, tip objekta, oprostitev, mesec od-do, vred. točke, točke – namembnost in točke – skupaj, za objekta na naslovu Maribor, Ljubljanska ulica 5a in Maribor, Masarykova ulica 2.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). 

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

 


Postopek vodila:
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,
asistentka svetovalca pri IP

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka