Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.10.2017
Naslov: Prosilec - JKP Slovenske Konjice d.o.o.
Številka: 090-170/2017
Kategorija: Poslovna skrivnost, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

 

Prosilec je zahteval določene dokumente v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja o poškodbah na bazenu Slovenske Konjice. Organ je zavrnil dostop do teh dokumentov na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je prosilec vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se zahtevani podatki ne morejo določiti za poslovno skrivnost, ker gre za podatke, ki so v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 javni po ZSPDSLS. IP je tako v tem delu ugodil pritožbi prosilca, v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pa pritožbo prosilca zavrnil.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-170/2017/10
Datum: 9. 10. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15 in 32/16; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 4. 8. 2017, zoper odločbo JKP, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE d.o.o. SLOVENSKE KONJICE, Celjska cesta 3, 3210 Slovenske Konjice (v nadaljevanju: organ), št. 1/2017 z dne 25. 7. 2017, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 4. 8. 2017 se delno ugodi in se odločba JKP, JAVNO KOMUNALNO PODJETJE d.o.o. SLOVENSKE KONJICE št. 1/2017 z dne 25. 7. 2017 delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu na njegov elektronski naslov fotokopije:
-    naročilnice št. 47/2017-MH z dne 30. 3. 2017 na način, da prekrije:
∙ ime in priimek ter podpis osebe, ki je dokument pripravila,
∙ izobrazbo direktorja pri podpisu;
-    računa št. 28/17 z dne 14. 4. 2017 in
-    izpisa naloga za račun BOGOMIR ANTON S.P. (plačilo za izvedensko mnenje 16. 5. 2017).«.

 

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

 

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 


Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 21. 7. 2017 zahteval:
-    kopijo (sken pdf na njegov e-mail) naročilnice in/ali pogodbe med organom ali Občino Slovenske Konjice in Cenitve, gradbeni nadzor in svetovanje, Bogomir Amon s.p., Babno 25, Celje (v nadaljevanju: Bogomir Amon s.p.) za izdelavo izvedenskega mnenja o poškodbah na bazenu Slovenske Konjice in predlog sanacije (ki je javno objavljeno na www.slovenskekonjice.si/files/other/news/5/80121Bazen%20Slovenske%20Konjice%20-%20izvedensko%20mnenje.pdf);
-    kopijo (sken pdf na njegov e-mail) računa s strani Bogomir Amon s.p. za izdelavo izvedenskega mnenja o poškodbah na bazenu Slovenske Konjice in predlog sanacije (za organ ali Občino Slovenske Konjice);
-    potrdilo o plačilu računa (izpisek iz TRR) - sken na njegov e-mail – računa s strani Bogomir Amon s.p. za izdelavo izvedenskega mnenja o poškodbah na bazenu Slovenske Konjice in predlog sanacije (za organ ali Občino Slovenske Konjice);
-    kopijo ostale morebitne dokumentacije (sken na njegov e-mail) v zvezi z izdelavo Izvedenskega mnenja o poškodbah na bazenu Slovenske Konjice in predlog sanacije (ki je javno objavljeno na zgoraj navedeni spletni strani).
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 1/2017 z dne 25. 7. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Svojo odločitev je utemeljil na izjemi po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navaja določbe 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljevanju ZGD-1) in da obstoj te izjeme obstaja na podlagi 13. člena Odloka o organizaciji javnega komunalnega podjetja (Uradni list RS, št. 27/11; v nadaljevanju: Odlok), Sklepa o poslovni skrivnosti z dne 5. 12. 2012 in Pravilnika o računovodstvu z dne 20. 12. 2016. Organ je sicer navedel, da je za presojo te izjeme najprej opredelil poslovno skrivnost, predvsem dejstvo, kdaj posamezni podatek pridobi oziroma izgubi status poslovne skrivnosti, nato pa je navedeno presojal v primeru obravnavanih dokumentov, vendar iz odločbe ne izhaja opredelitev do posameznih dokumentov.

 

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 4. 8. 2017 v kateri med drugim navaja, da po njegovem mnenju poslovna skrivnost zanj kot občinskega svetnika občine, ki je lastnik tega javnega podjetja, …, ne more veljati. Če mu je bil pripravljen organ kot občinskemu svetniku oziroma v skladu z ZDIJZ omogočiti vpogled v zahtevano dokumentacijo, je prepričan, da so mu dolžni zahtevano dokumentacijo tudi posredovati v formatu, kot je zahteval in ne zgolj preko elektronske pošte povabiti na vpogled.

 

Organ po prejemu pritožbe ni spremenil svoje odločbe in jo je z elektronskim dopisom z dne 7. 8. 2017, poslal v odločanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V predmetnem elektronskem dopisu organ ponovno navaja, da zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter Odloka o organizaciji javnega komunalnega podjetja, Sklepa o poslovni skrivnosti in Pravilnika o računovodstvu.

 

Na poziv IP št. 090-170/2017/2 z dne 8. 8. 2017 je organ, z dopisom št. 309/2017 – FD z dne 21. 8. 2017, posredoval IP še naročilnico št. 47/2017 – MH z dne 30. 3. 2017, račun št. 28/17 z dne 14. 4. 2017, dokazilo o plačilu računa št. 28/17 z dne 16. 5. 2017, Odlok o organizaciji javnega komunalnega podjetja (Uradni list RS, št. 27/11) in dokazilo o vročitvi izpodbijane odločbe. V predmetnem spremnem dopisu je navedel še sklep Nadzornega sveta organa z 42. seje 26. 6. 2017 pod točko 7-2:
»Nadzorni svet JKP se je ponovno seznanil in pregledal dokumentacijo, vezano na izvedeniško mnenje za bazen Slovenske Konjice, in ugotavlja, da je skladna s pravili poslovanja podjetja JKP.
Nadzorni svet JKP naroča direktorju, da občinskemu svetniku omogoči seznanitev z zahtevano dokumentacijo skladno z veljavno zakonodajo in pravnimi akti podjetja JKP.«.
Kot še izhaja iz dopisa organa, je le-ta na podlagi tega sklepa pozval prosilca na vpogled v zahtevano dokumentacijo, ki ga je prosilec zavrnil.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Iz javno dostopnih podatkov registra Zavezanci za informacije javnega značaja (objavljenega na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) je sicer razvidno, da je subjekt vpisan kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava in kot izvajalec javne službe na podlagi splošnega akta - Odloka o organizaciji javnega komunalnega podjetja (Uradni list RS, št. 27/11; v nadaljevanju: Odlok). V obravnavanem primeru gre torej za organ, ki je javno podjetje oziroma oseba javnega prava, in kot tak je organ nedvomno zavezanec po določbah ZDIJZ v tistem delu dejavnosti organa, ki je v povezavi z javnopravnim delovanjem, v delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje gospodarske oziroma tržne dejavnosti, pa je zavezan kot subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (osmi odstavek 1.a člena ZDIJZ).

 

Organ je torej kot javno podjetje in oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu, ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ. V tem delu zanj tako v celoti velja načelo transparentnega delovanja, v skladu z 2. členom ZDIJZ. Javna podjetja kot osebe javnega prava opredeljuje tudi Zakon o stvarnem premoženju držav in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15; v nadaljevanju: ZSPDSLS) v deveti točki 3. člena. IP ob tem poudarja, da je treba pri opredelitvi organa kot javnega podjetja in s tem zavezanca po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ izhajati iz pridevnika »javno«. Za terminom javno podjetje se skriva nekaj drugega kot je običajna gospodarska družba, za javna podjetja velja namreč drugačen, to je javnopravni režim (Ferk Petra, Javno podjetje med gospodarsko družbo in osebo javnega prava, Pravna praksa, 2007, številka 34, stran 22, GV založba, d.o.o., 6. 9. 2007). V obravnavanem primeru pravne podlage za delovanje organa poleg Odloka urejajo tudi odloki in drugi pravni akti, ki jih sprejme Občinski svet Občine Slovenske Konjice (6. člen Odloka). Iz Odloka izhaja, da je ustanovitelj in edini družbenik organa Občina Slovenske Konjice, ki izvaja ustanoviteljske pravice in obveznosti (2. člen), ter da je organ ustanovljen z namenom izvajanja gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, določenih s tem odlokom (1. člen). Glavne dejavnosti organa so naštete v prvem odstavku 5. člena in med njimi je tudi upravljanje z javnimi objekti. Dejavnost organa se lahko spremeni le na predlog ustanovitelja s spremembo tega odloka (peti odstavek 5. člena Odloka). Viri financiranja družbe so viri, ki se zagotavljajo v okviru sistema financiranja javne porabe, sredstva, ki jih za uporabo javnih dobrin in javnih storitev plačujejo uporabniki (cene storitev) ter drugi viri, za ostale dejavnosti družbe, ki se izvajajo kot dopolnitev k osnovni dejavnosti, pa velja tržni princip poslovanja (8.b člen Odloka). Morebitno izgubo organa pokriva ustanovitelj v skladu z zakonom (prvi odstavek 13. člena Odloka).

 

Upravljanje organa z bazenom Slovenske Konjice vsekakor sodi med javnopravno delovanje, kar potrjujejo tudi naslednja dejstva:
-    bazen je v lasti občine;
-    o zaprtju bazena je odločila občina kot lastnik bazena (http://www.jkp-konjice.si/post/89224);
-    o prenovi oziroma izgradnji novega bazena odloča občina, ki bo tudi nosilec stroškov, kot to izhaja iz javno dostopnih podatkov (http://www.slovenskekonjice.si/objava/101409): občinski svet je sprejel sklep o izgradnji bazena ter sklep o izdelavi projektne naloge in objavi javnega razpisa za izdelavo projektne dokumentacije za novogradnjo bazena, tako da je zdaj naloga občinske uprave, da izdela projektno nalogo in objavi javni razpis za izdelavo projektne dokumentacije za novogradnjo bazena; poročilo Gradbenega inštituta ZRMK Centra za materiale in konstrukcije vsebuje podrobnejši pregled stanja AB školjke plavalnega in kompenzacijskega bazena, dodatno mnenje stroke pa je potrdilo predmetno mnenje izvedenca, ki ga je spomladi pridobil organ kot upravljavec bazena in mu je botrovala odločitev o zaprtju bazena.

 

Zahtevani dokumenti torej nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa in organ z njimi nedvomno razpolaga v materializirani obliki (organ je dokumente posredoval IP), kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Tudi organ v izpodbijani odločbi opredeljuje pojem informacije javnega značaja po tej določbi ZDIJZ, ko med drugim navaja, citirano: »informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti«. IP tako ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sporno le, ali so zahtevane informacije prosto dostopne.

 

Predmet presoje so tako dokumenti, ki jih je organ posredoval IP, nanašajo pa se na bazen oziroma Izvedensko mnenje o poškodbah na bazenu Slovenske Konjice in predlog sanacije z dne 10. 4. 2017 (javno dostopno na spletni povezavi: slovenskekonjice.si/novica/86513):
-    Naročilnica št. 47/2017- MH z dne 30. 3. 2017 za Izvedensko mnenje za bazen Slovenske Konjice (v nadaljevanju; Naročilnica);
-    Račun št. 28/17 z dne 14. 4. 2017 za izdelavo Izvedenskega mnenja za bazen Slovenske Konjice (v nadaljevanju: Račun);
-    Izpis nalogov za račun Bogomir Anton s.p. 16. 5. 2017 (v nadaljevanju: Izpis nalogov).

 

Ker je organ zavrnil dostop do teh dokumentov iz razloga izjeme  poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP najprej opredeljuje do te izjeme.

 

Organ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Do te izjeme se organ v izpodbijani odločbi posebej ne opredeljuje, ampak samo povzema vsebino določb 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 39. člena ZGD-1 ter navaja svoje interne akte (13.č člen Odloka, Sklep o poslovni skrivnosti z dne 5. 12. 2012 in Pravilnik o računovodstvu z dne 20. 12. 2016).

 

Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti ureja ZGD-1 v določbah členov 39. in 40. ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

Izhajajoč iz določb 39. člena ZGD je tako IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti, na katerega se sklicuje organ. Poslovni subjekt je namreč tisti, ki ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, zato ima tudi vedenje, koliko bi razkritje zahtevanega dokumenta vplivalo na njen konkurenčni položaj na trgu. Kot izhaja iz pravne teorije (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002), se subjektivni kriterij poslovne skrivnosti odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu. 

 

Organ je IP posredoval Odlok, ki v 13.č členu sicer določa poslovno tajnost in varovanje podatkov, vendar so te določbe splošne. Predmetni člen tako v prvem in drugem odstavku določa, da se kot poslovna skrivnost štejejo listine in podatki, katerih posredovanje nepooblaščeni osebi bi bilo v nasprotju s poslovanjem družbe in bi škodilo njenim interesom, ter da organ, pristojen za odločanje o delu in poslovanju družbe, sproti določa, katera listina in podatek predstavlja poslovno skrivnost. Ker Sklepa o poslovni skrivnosti z dne 5. 12. 2012 in Pravilnika o računovodstvu z dne 20. 12. 2016, na katera se prav tako sklicuje organ v izpodbijani odločbi, organ IP kljub pozivom z dne 8. 8. 2017, 1. 9. 2017 in 8. 9. 2017 ni posredoval, organ dejansko subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru ni izkazal, niti ni pojasnil, s čim je očitno, da bi mu  nastala občutna škoda in kakšna škoda bi to bila.

 

Iz določbe drugega odstavka 39. člena ZGD-1 izhaja, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Okoliščina, da bi z razkritjem podatkov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, mora biti torej očitna. Očitno občutno škodo bi moral konkretno izkazati organ, vendar tega organ ni izkazal. Dokazno breme za izpolnjenost subjektivnega ali objektivnega kriterija poslovne skrivnosti je namreč po ustaljeni sodni praksi primarno na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje (tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. II U 308/2014 z dne 10. 6. 2015 in II U 289/2013 z dne 8. 1. 2014). Kot že navedeno, poslovni subjekti so tisti, ki imajo praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, kar pomeni, da imajo tudi vedenje, kaj pomeni razkritje posameznega njihovega dokumenta javnosti za njihov konkurenčni položaj na trgu.

 

IP je tako nadalje ugotavljal, ali je mogoče zahtevane podatke opredeliti kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Po pravni teoriji so predmet poslovne skrivnosti po tem kriteriju podatki, ki pomenijo za podjetje konkurenčno prednost (npr. nov postopek izdelave, seznam stalnih odjemalcev, analiza trga) ali prednost v negativnem smislu (npr. večje število reklamacij), pri t.i. know-how pa so to podatki, ki so za določeno podjetje specifični in mu zato zagotavljajo konkurenčno prednost. Sem ne sodijo npr. splošna znanja, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih pridobi povprečna oseba sčasoma z vestnim delom in usposabljanjem v delovnem razmerju na določenem delovnem mestu (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2002). Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da bi bilo mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost izvajalca, predmet naročila in višino stroškov, vendar je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati še določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, na podlagi katere se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. ZSPDSLS namreč v 7. členu določa načelo preglednosti, v skladu s katerim upravljavec stvarnega premoženja (v obravnavanem primeru bazena v lasti občine) vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. V 8. členu pa ZSPDSLS nadalje določa načelo javnosti ravnanja s stvarnim premoženjem, razen kadar poseben zakon določa drugače, le-ta pa za obravnavani primer IP ni znan. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da presojani dokumenti ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost, ker so nastali v zvezi z ravnanjem organa kot osebe javnega prava in ker se nanašajo na upravljanje bazena v lasti občine.

 

K navedenemu pa IP še dodaja, da so v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena ZDIJZ na spletni strani Uprave RS za javna plačila (v nadaljevanju UJP) razvidne vse transakcije zavezancev iz 1. člena ZDIJZ, pri čemer pri javnih podjetjih ni delitve na transakcije, ki izvirajo iz javne službe in tiste, ki izvirajo iz tržne dejavnosti, ampak so objavljene vse transakcije in posledično vse transakcije predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Transakcija, ki je relevantna v obravnavanem primeru, je prav tako javno dostopna na spletni strani UJP (plačnik in višina plačila):
www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp

 

IP ponovno poudarja, da za organ kot izvajalca javne službe in osebo javnega prava po 1. členu ZDIJZ, v skladu z 2. členom ZDIJZ, primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja, določene informacije pa je iz tega režima mogoče izvzeti le, če so izključno zasebnopravne narave. Zato mora biti organ pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktiven. Zgolj izjemoma, ko deluje na trgu in podatek zanj pomeni konkurenčno prednost, oziroma bi lahko vplival na njegov tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njegovo javnopravno poslanstvo, lahko organ takšen podatek označi za poslovno skrivnost. Pri tem pa je vselej treba izhajati iz načelnega stališča, da je organ kot tak zavezan k preglednemu poslovanju, in da njegov položaj ni primerljiv z ostalimi pravnimi osebami, ki delujejo po ZGD-1. Slednje namreč delujejo zgolj z namenom pridobivanja dobička in povečevanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora organ delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva za namen izvajanja javne službe oziroma v okviru omejitev, ki mu jih nalaga zakon.

 

Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da podatki v zahtevanih dokumentih ne predstavljajo poslovne skrivnosti organa. Ker je IP z vpogledom v posredovane dokumente ugotovil, da le-ti obsegajo tudi osebne podatke, se v nadaljevanju opredeljuje še do teh podatkov.

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne organ dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). 

 

V presojanih dokumentih so navedeni naslednji osebni podatki:
-    Naročilnica: ime in priimek ter naslov izvedenca, ime in priimek ter podpis osebe, ki je pripravila dokument, ter ime, priimek, izobrazba in podpis direktorja;
-    Račun: ime, priimek, naslov in podpis izvedenca, pa tudi davčna številka in TRR;
-    Izpis nalogov: ime, priimek in naslov izvedenca.

 

V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – Odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17; v nadaljevanju: ZGD-1), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B in 19/15; v nadaljevanju: ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti osebnih podatkov oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. To velja tudi za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost na trgu. Ob tem velja opozoriti, da imajo poslovni subjekti, ki na trgu opravljajo registrirano gospodarsko dejavnost, pravico do varstva osebnih podatkov samo, kadar nastopajo kot fizične osebe v smislu posameznika po ZVOP-1, torej kot ne-gospodarski subjekti. Takšno stališče je že zavzelo tudi Ustavno sodišče RS v odločbah št. U-I-84/03 in št. U-I-298/04. ZPRS-1 določa poslovne subjekte v peti alineji 2. člena, in sicer so poslovni subjekti pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti, ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti.«

 

Podatkov o imenu in priimku direktorja organa ter njegov podpis na predmetni naročilnici tako ni mogoče šteti kot varovanih osebnih podatkov, ker se nanašajo na fizično osebo v funkciji zakonitega zastopnika organa, podatek o izobrazbi direktorja pa je varovan osebni podatek, ker po mnenju IP ni podane pravne podlage za njegovo razkritje. Prav tako kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti podatkov o izvedencu, ker se nanašajo na opravljanje registrirane dejavnosti (ne glede na to, ali podatke o TRR uporablja tudi kot fizična oseba). Po mnenju IP pa ni podane pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov o imenu, priimku in podpisu fizične osebe, ki je pripravila Naročilnico. Uslužbenci organa se ne štejejo za javne uslužbence v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF), zato zanje ne velja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so javni tudi podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev


 
Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki so izvzete iz prostega dostopa in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa, na podlagi 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16), izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Zgoraj navedene varovane osebne podatke je s trajnim prekritjem mogoče izločiti iz predmetnih dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, zato je IP odločil, da mora organ ob posredovanju fotokopij prosilcu te podatke na dokumentih prekriti.

 

IP se opredeljuje še do načina seznanitve z zahtevanimi informacijami v obravnavanem primeru. Iz zahteve prosilca izhaja, da ta zahteva informacije v obliki kopije oziroma kot sken pdf na njegov e-mail, iz posredovanih dokumentov pa izhaja, da je organ prosilcu zavrnil dostop z izpodbijano odločbo in mu dovolil vpogled v zahtevane dokumente kot občinskemu svetniku. Glede na to, da je organ zahtevo prosilca z dne 21. 7. 2017 obravnaval kot zahtevo po ZDIJZ, je v skladu z ZDIJZ dolžan upoštevati tudi način seznanitve, ki ga je v svoji zahtevi opredelil prosilec. Kot namreč izhaja iz določb drugega odstavka ZDIJZ, sta obvezni sestavini zahteve opredelitev informacije in način seznanitve z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Izjemo od navedenega predstavlja primer iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Povedano drugače, prosilec ima pravico izbrati način seznanitve z zahtevano informacijo in organ je na ta način, v okviru zakonskih možnosti, vezan.

 

V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da po njegovem mnenju poslovna skrivnost zanj kot občinskega svetnika ne more veljati, pa IP navaja, da funkcija posameznika v posamezni zadevi po ZDIJZ ni relevantna. Zahtevo po ZDIJZ lahko vloži vsakdo, vsaka fizična ali pravna oseba, in informacija, ki predstavlja informacijo javnega značaja, je dostopna vsakomur, ne glede na pravni interes.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, ker je na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, ugotovil, da je treba zadevo delno rešiti drugače. V skladu z drugim odstavkom 251. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe. IP je namreč ugotovil, da je v delu pritožbe, ki se zavrne, izrek v izpodbijani odločbi zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (z izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, namesto z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka