Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.06.2010
Naslov: Prosilec - JKP Log Ravne na Koroškem
Številka: 090-95/2010/4
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Številka: 090-95/2010/
Datum: 24. 6. 2010


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 24. 4. 2010, ….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo št. 380-38/10 z dne 21. 4. 2010, Javnega komunalnega podjetja Log, Dobja vas 187, 2390 Ravne na Koroškem (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo



O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca se zavrne.
2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 4. 2. 2010 vložil zahtevo po ZDIJZ, s katero je od organa zahteval:
1.    Zadnje letno poročilo JKP Log d.o.o., sprejeto oziroma potrjeno na Občinskem svetu Občine Prevalje.
2.    Vse trenutno veljavne, sklenjene individualne pogodbe zaposlenih v JKP Log, pri čemer je prosilec pojasnil, da misli na vse tiste delavce, ki so v JKP Log zaposleni po individualni pogodbi. Pogodbe naj bodo celovite, z vsemi morebitnimi aneksi, klavzulnimi določitvam, dodatki k pogodbam, spremembami in pdb. Iz pogodbi naj bodo razvidni zneski in vse ostale specifikacije. Pogodbe naj bodo celostne oziroma celovite.
3.    Vse starejše pogodbe direktorja, ki so veljale pred trenutno veljavno individualno pogodbo. Enako za vse preostale delavce, zaposlene po individualni pogodbi.
4.    Mesečne izplačilne liste ali pdb. dokument za mesece leta 2009 in mesec januar 2010 vseh tistih delavcev, ki so bili v tem obdobju zaposleni po individualni kolektivni pogodbi. Razvidno naj bo tudi izplačilo regresa.
5.    Mesečne izplačilne liste ali pdb. dokumente za vse delavce JKP Log, in sicer za mesec januar 2010. Pri tem prosilec misli na vse tiste delavce, ki so v stalnem delovnem razmerju za nedoločen čas in nimajo sklenjene individualne pogodbe v JKP Log. Razvidno naj bo tudi izplačilo regresa.
6.    Verodostojen dokument s specifikacijo stroškov reklame in reprezentance v smislu vprašanja člana občinskega sveta (Jure Strah – glej zapisnik 21. redne seje občinskega sveta Občine Prevalje z dne 2. 7. 2009).

V zvezi z zahtevo prosilca je organ izdal odločbo št. 380-38/10 z dne 21. 4. 2010. Z njo je ugodil zahtevi prosilca v 1. in 6. točki njegove zahteve (zadnje letno poročilo, iz katerega so razvidni tudi stroški reklame in reprezentance) in ga napotil na spletno stran organa, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil, ker ne gre za informacije javnega značaja.

Zoper odločitev organa je prosilec dne 26. 4. 2010 pri Pooblaščencu vložil pritožbo. V njej pojasnjuje, da se pritožuje zoper 2. točko izreka odločbe organa. Prosilec navaja, da javno komunalno podjetje, s tem, ko ne ugodi njegovi zahtevi po ZDIJZ, krši njegove ustavne pravice po 39. členu Ustave RS in ZDIJZ, pa tudi pravice iz evropskih in ostalih konvencij, ki pa jih prosilec ne navaja. Prosilec meni,da je odločitev organa, da ne gre za informacije javnega značaja, neutemeljena, saj jih je zahteval v skladu z ZDIJZ.

Pooblaščenec je pritožbo prosilca, na podlagi 239. člena ZUP, posredoval organu.

Organ je pritožbo prosilca dne 13. 5. 2010 odstopil v pristojno reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno in pravočasno.

Pooblaščenec je organ, z dopisom št. 090-95/2010/2 z dne 26. 5. 2010, pozval, naj mu posreduje dokumente, ki jih potrebuje za rešitev zadeve, to je pojasnilo o pravni podlagi, na podlagi katere je ustanovljen in deluje, vključno z navedbo zakonske podlage oz. ustreznih občinskih predpisov (odlok o ustanovitvi), podatek o tem, ali se v kakšnem delu financira iz javnih sredstev in ali opravlja javno službo, ima podeljeno javno pooblastilo oz. opravlja druge javnopravne naloge.

Organ se je na poziv Pooblaščenca odzval dne 4. 6. 2010, z dopisom št. 1470/146-10 z dne 3. 6. 2010. V njem pojasnjuje, da je ustanovljen kot gospodarska družba, v obliki družbe z omejeno odgovornostjo. Prilaga tudi Odlok o preoblikovanju Komunalnega podjetja Prevalje, p.o. v komunalno podjetje Log, d.o.o., iz katerega je razvidna dejavnost, ki jo organ opravlja. Organ ni uporabnik proračunskih sredstev, razen takrat, ko po naročilu ali na podlagi posredovanja ponudbe za občine opravlja kakšno delo (npr. košnja in podobno) in mu to storitev plačajo iz proračunskih sredstev. Gospodarske javne službe, ki jih organ opravlja, so razvidne iz priloženega odloka, pri čemer organ pojasnjuje, da dejavnosti oskrbe s toploto ne opravlja več od leta 2002.

Pritožba ni utemeljena.

Za razumevanje prava dostopa do informacij javnega značaja je osnovnega pomena dejstvo, da se lahko informacije javnega značaja zahtevajo zgolj od organov, taksativno naštetih v 1. odst. 1. čl. ZDIJZ. V tej določbi je namreč jasno navedeno, da gre za postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja (v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Zakonska definicija informacije javnega značaja je namreč zelo široka. Informacija javnega značaja je namreč vsaka tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, registra, dosjeja, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb (prim. 1. odst. 4. čl. ZDIJZ).

Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim delovanjem in oblastnimi nalogami oziroma funkcijami teh organov.

Iz Odloka o preoblikovanju Komunalnega podjetja Prevalje v Javno komunalno podjetje Log, družbo z omejeno odgovornostjo (Medobčinski Uradni vestnik, št. XXIX z dne 1. 10. 1994, v nadaljevanju odlok) izhaja, da je organ ustanovljen kot javno podjetje, in sicer kot gospodarska družba z omejeno odgovornostjo. Kot lokalne javne službe organ po odloku opravlja naslednje dejavnosti (prvi odstavek 5. člena): oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih vod, zbiranje, prevažanje, nadzorovano odlaganje in druge oblike ravnanja s komunalnimi odpadki, javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, hodnikov in drugih poti v naseljih, urejanje in vzdrževanje tržnic in tržnih prostorov, vzdrževanje lokalnih in nekategoriziranih cest, vključno z izvajanjem zimske službe, urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, oskrba naselij s toplotno energijo, upravljanje, vzdrževanje in obnavljanje vseh objektov in naprav, namenjenih opravljanju javnih služb, strokovne naloge priprave podlag dolgoročnega in srednjeročnega planiranja razvoja dejavnosti in njegovega usklajevanja v prostoru, dajanje soglasij k prostorsko izvedbenim načrtom in k lokacijskim dovoljenjem, kadar se izdajajo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev, dajanje soglasij k projektni dokumentaciji, izvajanje strokovnega nadzora med izvajanjem gradnje, prevzem in vzdrževanje prevzetega objekta ali naprave, v vseh primerih, ko Komunalno podjetje ni investitor, zagotavljanje prostorskih evidenc za potrebe komunalne infrastrukture in drugih evidenc, potrebnih za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami ter izvajanje komunalne dejavnosti. Poleg navedenih dejavnosti, ki jih organ opravlja kot javno službo, organ, po drugem odstavku 5. člena odloka, opravlja tudi druge dejavnosti, pri katerih se cene (tako določa 2. odstavek 13. člena odloka) oblikujejo po tržnem principu. Kot vire financiranja 13. člen odloka določa vire, ki se zagotavljajo v okviru sistema financiranja javne porabe, cene storitev, ki jih plačujejo uporabniki javnih dobrin in storitev in druge vire, določene z zakonom ali odlokom.

Poleg odloka, na podlagi katerega je ustanovljen, se za organ, kot javno podjetje, uporabljajo tudi določbe Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS; št. 32/1993, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGJS), ki javno podjetje ureja v 25. členu, kjer določa, da javno podjetje ustanovi vlada oziroma lokalna skupnost kot podjetje v lasti republike ali lokalne skupnosti. 26. člen navedenega zakona nadalje pravi, da ustanovitelj javnega podjetja določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin in odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin. Nadalje 28. člen ZGJS pravi, da  se za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače.

Pooblaščenec ugotavlja, da je organ, kot javno podjetje, ki je izvajalec javne službe, nedvomno zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer informacije javnega značaja predstavljajo tiste informacije, ki izvirajo iz dejavnosti, ki jo organ izvaja kot javno službo. Povedano drugače, organ je po ZDIJZ prosilcem dolžan posredovati tiste informacije, ki so nastale v zvezi z izvajanjem javnopravnih dejavnosti organa. Po ZDIJZ je namreč  informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je  mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).

Za obravnavo konkretne pritožbene zadeve je bilo tako bistveno razrešiti vprašanje, ali informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa v smislu izvajanja javnopravnih nalog. Po prepričanju Pooblaščenca v obravnavanem primeru ta pogoj ni izpolnjen, zato informacije, ki jih je zahteval prosilec, niso informacije javnega značaja, in sicer iz naslednjih razlogov:
1.  Pritožba prosilca se nanaša na informacije, ki so vezane na delovna razmerja zaposlenih pri organu (pogodbe o zaposlitvah in plačne liste). Upoštevaje tretji odstavek 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS; št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU), posamezniki, zaposleni v javnih podjetjih, torej tudi pri organu, niso javni uslužbenci. Navedeni člen namreč določa, da javna podjetja, gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Podobno določa tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSPJS), ki v prvi točki 2. člena določa, kaj sestavlja javni sektor po tem zakonu in obenem izrecno navaja, da javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu. Navedeno pomeni, da se, upoštevaje 28. člen ZGJS, ki pravi, da  se za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače, uporabljajo predpisi, ki veljajo za delovna razmerja v zasebnem sektorju, to je Zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe. Povedano drugače, zakonodajalec zaposlenih v javnih podjetjih ni uvrstil v specialen režim, ki velja za uslužbenska razmerja v javnem sektorju. Za urejanje vprašanj iz delovnih razmerij pri organu se tako v celoti uporabljajo predpisi, ki veljajo za urejanje delovnih razmerij v zasebnem sektorju. Za zaposlene v javnih podjetjih se tako tudi ne uporablja določba 38. člena ZSPJS, ki določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer šesti odstavek navedenega člena pravi, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Izhajajoč iz vsega navedenega izhaja zaključek, da zaposleni pri organu niso javni uslužbenci in tudi ne javni funkcionarji, zato njihove plače niso javne.

2. Zahtevane informacije tudi niso neposredno povezane z opravljanjem javne službe organa. Javna služba namreč pomeni takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavljata država ali lokalna skupnost, ker je to v javnem interesu. Država oz. lokalna skupnost mora določene dejavnosti zagotavljati kot javno službo zaradi odsotnosti delovanja tržnih mehanizmov oziroma, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrih oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Država oz. lokalna skupnost mora sprejeti odločitev o tem, ali se bo določena dejavnost opravljala v pravnem režimu javne službe. Javne službe lahko izvajajo pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava. Ker je javna služba normativni pojav, se mora vedno določiti s pravnim predpisom oziroma v slovenskem pravnem redu z zakonom ali občinskim odlokom, ki določi obseg javne službe, temeljne pogoje za dostop do javnih dobrin oziroma storitev, način opravljanja dejavnosti, financiranje, pogoje za prenehanje in druge posebne pogoje izvajanja (npr. kadrovske pogoje glede zaposlenih).

V 5. členu odloka o ustanovitvi organa je jasno navedeno, katere dejavnosti spadajo v dejavnost izvajanja javne službe. Ustanovitelj javnega podjetja lahko določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti javne službe in ceno za storitev izvajanja te dejavnosti, v preostalem delu pa organ deluje in posluje po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. V konkretnem primeru niti zakonodajalec niti ustanovitelj organa glede zaposlenih in njihovih plač nista predpisala posebnih pogojev oz. posebnega javnopravnega režima (npr. vezanost plač na plače v javnem sektorju, postopek zaposlovanja z javnim natečajem, posebni pogoji glede kvalifikacij zaposlenih pri organu, določen obseg sredstev za plače,..). V kolikor bi bile informacije, ki jih zahteva prosilec, del oz. pogoj za izvajanje javne službe, bi moralo biti to normativno izrecno urejeno, kar pa v obravnavanem primeru ni izpolnjeno. Ker  področje plač in drugih informacij o zaposlenih, ki jih je zahteval prosilec, ni normativno urejeno v okviru izvajanja javne službe, te informacije tudi niso neposredno povezane z javnopravnim delovanjem oz. z izvajanjem javne službe organa. Upoštevaje navedeno ne gre za informacije javnega značaja v smislu 4. čl. ZDIJZ.

Glede na vse navedeno je Pooblaščenec odločil, da v obravnavanem primeru ne gre za informacije javnega značaja, saj zahtevane informacije ne spadajo v delovno področje organa v smislu 4. člena ZDIJZ. Ker ne gre za informacijo javnega značaja, se Pooblaščenec tudi ni opredeljeval do obstoja izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec je pritožbo prosilca na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.



Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.                    
namestnica pooblaščenke                   

Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka