Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.06.2014
Naslov: Prosilec - Javno podjetje Komunalna energetika Nova Gorica d.o.o.
Številka: 090-65/2014/10
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovna skrivnost
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval fotokopije pogodb sklenjenih z dobavitelji zemeljskega plina in tople vode. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, pri čemer se je skliceval na obstoj poslovne skrivnosti. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil, saj je menil, da niso izpolnjeni pogoji za poslovno skrivnost, saj je organ monopolist in mu kot takemu z razkritjem pogodbe ne more nastati škoda. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da vse tri zahtevane pogodbe vsebujejo določbo o varovanju pogodbe kot poslovne skrivnosti, zaradi česar je izpolnjen subjektivni kriterij poslovne skrivnosti, zato je pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-65/2014/10
Datum: 11. 6. 2014

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka  27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, 23/2014, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …  (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Javnega podjetja KENOG d.o.o., Sedejeva ulica 7, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju organ), št. 41-01/2014 z dne 17. 3. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1. Pritožba prosilca zoper odločbo JP Kenog d.o.o., št. 41-01/2014 z dne 17. 3. 2014, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 21. 1. 2014 in 10. 2. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval kopijo pogodb, sklenjenih z:
-    dobaviteljem energenta (plina),
-    dobaviteljem tople vode iz kogeneracije in
-    dobaviteljem tople vode iz toplarne Majske poljane.

Organ je prosilcu dne 10. 2. 2014 posredoval dopis št. 30-03/2014, v katerem je pojasnil, da mu želenih dokumentov ne morejo posredovati, saj so bili s Pravilnikom o poslovni skrivnosti z dne 18. 4. 2012 in s Sklepom z istega dne opredeljeni kot poslovna skrivnost.

Organ je dne 17. 3. 2014 izdal tudi odločbo št. 41-01/2014, v kateri je odločil, da se zahteva prosilca za pridobitev zgoraj navedenih pogodb v celoti zavrne. Organ je v obrazložitvi pojasnil, da zahteva prosilca ni utemeljena, saj zahtevani dokumenti predstavljajo poslovno skrivnost. Pri organu velja Pravilnik o poslovni skrivnosti št. 35-01/2012 z dne 18. 4. 2012, ki kot poslovno skrivnosti določa tudi pogodbe, sklenjene z dobavitelji. S posebnim sklepom z dne 18. 4. 2012 so določno opredeljene posamične pogodbe, katerih vsebino je treba varovati kot poslovno skrivnost. Med temi pogodbami so navedene tudi pogodba z dobaviteljem zemeljskega plina, dobaviteljem tople vode iz kogeneracije ter dobaviteljem toplotne energije iz Sistema daljinskega ogrevanja DOLB Majske poljane. Upoštevaje navedene akte, je izkazan subjektivni kriterij glede obstoja poslovne skrivnosti. Organ je še navedel, da podatki, ki jih vsebujejo pogodbe, ki jih je zahteval prosilec, več kot očitno izpolnjujejo tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti. Gre namreč za bistvene kalkulativne elemente, na podlagi katerih se oblikuje cena, po kateri javno podjetje toploto dobavlja strankam. Organ glede postopka in načina določanja cene zavezuje Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za naftne odjemalce. Uredba predpisuje tudi mehanizem za oblikovanje cene, ki določa, da je cena sestavljena iz variabilnega in fiksnega dela, pri čemer variabilna cena med drugim zajema stroške energentov in stroške nabavljene toplotne energije. Navedeno pomeni, da predstavljajo podatki o cenah plina in tople vode ključni element končne cene. Pravni posli, ki jih zahteva prosilec, so še vedno aktivni, odkrivanje teh podatkov javnosti pa bi zmanjšalo konkurenčni položaj podjetja, saj bi z razkritjem zahtevanih podatkov ostali dobavitelji prišli do občutljivih podatkov o količinah in cenah dobav ter s tem do podatkov o izpostavljenosti podjetja do določenih virov. Z razkritjem pogodb bi prav tako posegli v položaj zasebnih družb, ki niso podvržene ZDIJZ in tudi njih izpostavili povečanim tveganjem in slabšemu položaju na trgu. Poleg tega posamezne pogodbe vsebujejo določila, ki predvidevajo finančne sankcije za stranko, ki krši dolžnost varovanja zaupne narave pogodbe, kršitev določila pa predstavlja tudi razlog za odpoved pogodbe. V primeru, da bi pogodbena stranka, dobaviteljica energenta, to možnost izkoristila, bi bilo delovanje izvajanja javne gospodarske službe v celoti onemogočeno, s tem pa bi bila povzročena nenadomestljiva škoda.

Organ je odločbi priložil Pravilnik o poslovni skrivnosti, ki opredeljuje poslovno skrivnost družbe, varovanje poslovne skrivnosti, krog subjektov, ki jih veže dolžnost varovanja poslovne skrivnosti ter njihove pravice, obveznosti in odgovornosti. 6. točka prvega odstavka 3. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi sklenjene pogodbe z dobavitelji. V 8. členu je nadalje določeno, da so poslovna skrivnost tudi podatki, ki jih kot take določi direktor družbe s sklepom. V sklepu organa z dne 18. 4. 2012 so kot poslovna skrivnost izrecno in določno opredeljene tudi vse tri pogodbe, ki jih je zahteval prosilec.

Prosilec se je na odločbo organa z dne 17. 3. 2014 pritožil in navedel, da navedbe organa za zavrnitev njegove zahteve ne vzdržijo nobene resne presoje. Organ naj bi svojo upravičenost zavrnitve utemeljeval z izjemo poslovne skrivnosti, kar pa bi bilo možno uporabiti le za gospodarsko družbo, ki posluje v normalnih razmerah konkurence na trgu, nikakor pa to ne more veljati za družbo, ki je kot javno podjetje edini izvajalec storitev daljinskega ogrevanja in kot takšno popoln monopolist. Zato meni, da je neposredovanje zahtevanih informacij poskus nadaljnjega prikrivanja organa, ki ima za posledico obračunavanje storitev po cenah, ki nikakor niso v prid uporabnikom storitev javnega podjetja. V zvezi z navedbami organa o izpolnjevanju subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti pritožnik navaja, da Pravilnik in sklep direktorja nimata nobene pravne veljave. Pravilnik je bil sprejet na neustreznem oz. neobstoječem pravnem temelju. Poleg tega je ustanovitelj javnega podjetja, s sprejemom Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunalna energetika d.o.o., z dne 25. 5. 2012, v 43. členu Odloka določil, da z dnem veljavnosti tega Odloka prenehajo veljati vsi splošni akti javnega podjetja, sprejeti pred tem datumom. V Odloku je tudi določeno, da podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost in način njihovega varovanja, s pisnim sklepom določi nadzorni svet. To pomeni, da subjektivni kriterij glede obstoja poslovne skrivnosti nikakor ni izkazan. Dokazovanje objektivnega kriterija je po mnenju pritožnika sprenevedanje organa. Organ namreč nima konkurenta, za katerega bi ta trditev lahko veljala. Organ je pri izvajanju svoje dejavnosti popolni monopolist in se bolj kot s transparentnostjo svojega poslovanja ukvarja s tem, kako uporabnikom in plačnikom svojih storitev prikriti podatke o svojem poslovanju. Organ tudi sam navaja, da so zahtevani podatki ključni elementi oblikovanja cene njegovih storitev, zato prosilec meni, da je njegova zahteva po razkritju teh podatkov popolnoma upravičena, saj se bo le z razkritjem teh podatkov lahko prepričal v to, ali mu organ svoje storitve zaračunava korektno. Prosilec tudi meni, da sklicevanje na posamezna določila pogodb, ki naj bi določala finančne posledice pri morebitnem razkritju poslovne skrivnosti, niso relevantna, saj bi se morala odgovorna oseba organa pri sklepanju teh pogodb zavedati, da je kot javno podjetje zavezana k razkrivanju svojih poslovnih podatkov. Na podlagi navedenega prosilec (oz. pritožnik) šteje, da je bila njegova zahteva za pridobitev informacije javnega značaja neupravičeno zavrnjena.

Organ je z dopisom št. 30-08/2014 z dne 28. 3. 2014 pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu.

Pooblaščenec je z dopisom št. 090-65/2014/2 z dne 1. 4. 2014 organ zaprosil, da mu posreduje dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec ter da se podrobneje opredeli do pritožbenih navedb prosilca.

Organ je z dopisom št. 30-09/2014 z dne 8. 4. 2014 Pooblaščencu posredoval zahtevano dokumentacijo ter dodatno še navedel, da so vse zahtevane pogodbe na podlagi takrat veljavnega Pravilnika o poslovni skrivnosti opredeljene kot poslovna skrivnost. Tudi sklep je bil veljavno sprejet v skladu s tedaj veljavnim Pravilnikom o poslovni skrivnosti. Organ meni, da so očitki pritožnika, da subjektivni kriterij poslovne skrivnosti ni izkazan, neutemeljeni, prav tako ne drži njegova navedba, da je s sprejemom Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunalna energetika d.o.o. pravilnik prenehal veljati, temveč bi bilo tako le v primeru, ko bi veljavni pravilnik bil v nasprotju z določili novega odloka. Ker Pravilnik o poslovni skrivnosti po vsebini v ničemer ne nasprotuje določilom Odloka iz maja 2012, sprejem novega odloka na njegovo veljavnost ni imel vpliva. Glede izpolnjevanja objektivnega pogoja je organ povzel svoje navedbe iz odločbe. Organ je pojasnil še, da ažurno in sprotno seznanja javnost s poslovanjem podjetja in vse relevantne podatke objavlja na svoji spletni strani. Med drugim ažurno odgovarja na vsakršna vprašanja porabnikom o načinu določanja cene. Na spletni strani je celo ustvarjen poseben zavihek z imenom »Peticije uporabnikov«, kjer organ javnost seznanja z vprašanji uporabnikov in odgovori nanje. Med drugim natančno objavljajo podatke o stroških, načinu oblikovanja cene in razliki med obračunani ceni in dejanskimi stroški. Na podoben način lahko tudi prosilcu obrazložijo višino cene in ga seznanijo z določenimi podatki iz poslovanja za leto 2013, nikakor pa mu ne morejo razkriti posameznih pogodb, kot jih zahteva.

Dne 22. 5. 2014 je Pooblaščenec vse tri sopogodbenike iz zahtevanih pogodb pozval k stranski udeležbi v pritožbenem postopku in k izjasnitvi glede obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa do zahtevanega dokumenta, saj tega organ prve stopnje v svojem postopku ni storil.

Vsi trije stranski udeleženci so stransko intervencijo priglasili. Družba Adriaplin, podjetje za distribucijo zemeljskega plina d.o.o. (v nadaljevanju Adriaplin d.o.o.) je po odvetniku Antonu Preglju z dopisom z dne 28. 5. 2014 navedla, da sprejema odločitev organa, s katero je zahtevo prosilca, zlasti v delu, ki se nanaša na pogodbo sklenjeno z dobaviteljem energenta (plina), zavrnil. Stranski udeleženec poudarja, da Kupoprodajna pogodba za zemeljski plin za leto 2013, št. 0021213, z dne 23. 10. 2012, ni informacija javnega značaja, saj se ne nanaša na izvajanje javne službe organa in ne predstavlja porabe javnih sredstev. V primeru, da bi Pooblaščenec zaključil, da gre za informacijo javnega značaja, pa je podana izjema od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Predmetna kupoprodajna pogodba predstavlja poslovno skrivnosti, saj bi z njenim razkritjem tretjim osebam, stranskemu udeležencu, nastala škoda. Pogodba v tretjem odstavku 13. člena jasno določa, da je ta pogodba zaupna in da stranki vsebine te pogodbe ne bosta razkrivali tretjim osebam. Pogodba je opredeljena kot poslovna skrivnost tudi v internih aktih organa. Pogodba vsebuje podatke, ki pomenijo konkurenčno prednost stranskega udeleženca v tržnem pogledu, zaradi česar bi sporočanje teh podatkov škodilo konkurenčnemu položaju stranskega udeleženca. Pri razmerju med organom in stranskim udeležencem gre za dobavo zemeljskega plina in torej za čisto tržno dejavnost po EZ-1. Stranski udeleženec nastopa kot dobavitelj zemeljskega plina, ki je skladno z določbami EZ-1 tržna dejavnost, in ne kot operater distribucijskega sistema. Na trgu zemeljskega plina obstoji konkurenca dobaviteljev, zato bi seznanitev teh z vsebino predmetne pogodbe stranskemu udeležencu povzročila občutno škodo. Konkurenci stranskega udeleženca bi si namreč s podatki o poslovnih partnerjih stranskega udeleženca, podatki o obsegu odjema zemeljskega plina posameznega poslovnega partnerja, ceni zemeljskega plina in plačilnih pogoji, ipd. neupravičeno in na škodo stranskega udeleženca izboljšali svoji tržni položaj. Konkurenti stranskega udeleženca bi lahko po pridobitvi teh podatkov pri obstoječih poslovnih partnerjih stranskega udeleženca ter pri sklepanju novih poslovnih razmerij, izrabili tako pridobljene informacije in svojo ponudbo prilagodili ponudbi stranskega udeleženca. Zaradi razkritja teh podatkov bi stranskemu udeležencu nastala občutna škoda, poleg tega bi ob razkritju poslovnih informacij stranskega udeleženca lahko prišlo tudi do drugih ravnanj nelojalne konkurence ter ravnanj izkrivljanja in omejevanja konkurence na trgu dobave zemeljskega plina. Zato ni upravičeno, da bi prosilec lahko dosegel razkritje teh podatkov preko organa, saj stranski udeleženec, kot gospodarski objekt, ki izvaja tržno dejavnost, teh podatkov prosilcu nedvomno ni dolžan posredovati. Resno bi ogrozile konkurenčni položaj stranskega udeleženca predvsem podatki iz pogodbe o minimalnih količinah, ceni plina in plačilnih pogojih.

Družba E3, energetika, ekologija, ekonomija, d.o.o. (v nadaljevanju E3 d.o.o.) je v dopisu z dne 29. 5. 2014 navedla, da priglaša svojo udeležbo in da ne glede na dejstvo spremenljivosti poslovne skrivnosti v času, je udeleženec mnenja, da s strani vlagatelja zahtevani podatki pomenijo poslovno skrivnost, saj zanj še vedno pomenijo podatke, ki predstavljajo konkurenčno prednost. Z razkritjem teh podatkov neupravičeni in/ali nepooblaščeni osebi bi udeležencu nedvomno nastala velika premoženjska škoda, izničila pa bi se konkurenčna prednost oz. položaj družbe. Stranski udeleženec je zato mnenja, da je izpodbijana odločba organa pravilna in utemeljena iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi. Vsebinsko enak dopis je dne 30. 4. 2014 posredovala tudi družba Eco Atminvest d.o.o..

Pritožba ni utemeljena.

1.    Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

2.    Ali zahtevani podatki predstavljajo informacijo javnega značaja

Pooblaščenec se je moral v tem postopku najprej opredeliti do vprašanja, ali in v katerem delu je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in ali zahtevani podatki predstavljajo informacijo javnega značaja.

Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevaje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.

Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti, skladno z načelom zakonitosti, izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).

Kot že rečeno, je za odločitev v konkretni zadevi pomembno razrešiti vprašanje, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na dokumente (pogodbe, sklenjene z dobaviteljem energenta (plina), z dobaviteljem tople vode iz kogeneracije in z dobaviteljem tople vode iz toplarne Majske poljane), ki jih je zahteval prosilec. Organ je nedvomno zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na področju izvajanja javnega pooblastila in opravljanja javne gospodarske službe, za vse izvajalce javnih pooblastil oz. javnih gospodarskih služb pa je značilno, da so lahko zavezani za dostop do informacij javnega značaja samo v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, ne pa tudi z ostalimi dejavnostmi, ki nimajo povezave z izvajanjem teh nalog. Iz tega razloga je treba potegniti mejo med obema vrstama dejavnosti in razmejiti dejavnost, ki pomeni izvajanje javnega pooblastila oz. javne gospodarske službe, od preostalih dejavnosti. Za javne gospodarske družbe je namreč značilno, da lahko opravljajo še zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti izvajalca javnega pooblastila, ki pomeni izvajanje javnopravnih nalog, to pa ne morejo biti tiste, ki izvirajo iz zasebne dejavnosti načeloma zavezanega subjekta. To izhaja iz namena ZDIJZ, ki je v zagotavljanju izvajanja nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu, oziroma, ki opravljajo javnopravne naloge.

Pooblaščenec je ugotovil, da je organ organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo po Zakonu o gospodarskih družbah. V 1. členu Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Komunalna energetika d.o.o. (v nadaljevanju Odloka) je navedeno, da je bilo Javno podjetje Komunalna energetika d.o.o. ustanovljeno s Sklepom o preoblikovanju DO Komunalna energetika Nova Gorica v javno podjetje Komunalna energetika Nova Gorica d.o.o. (Uradno glasilo št. 9/94). Z navedenim Odlokom se je uskladila organizacija in upravljanje Javnega podjetja Komunalna energetika Nova Gorica d.o.o. z Zakonom o gospodarskih družbah in z Zakonom o gospodarskih javnih službah (drugi odstavek). Ta Odlok nadomešča Sklep o preoblikovanju DO Komunalna energetika Nova Gorica v javno podjetje Komunalna energetika Nova Gorica d.o.o., kot ustanovitveni akt javnega podjetja Komunalna energetika Nova Gorica d.o.o.. V Odloku je v 12. členu navedeno, da je ustanovitelj in edini lastnik Javnega podjetja Komunalna energetika Nova Gorica d.o.o. Mestna občina Nova gorica, ki uresničuje ustanoviteljske pravice preko Mestnega sveta občine Nova Gorica, razen tistih, ki jih ta prenese na župana. III. poglavje Odloka ureja dejavnost podjetja, ki je v 8. členu opredeljena kot izvajanje gospodarsko javne službe oskrbe s toplotno energijo iz lokalnega omrežja na območju Mestne občine Nova Gorica. Javno podjetje opravlja v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti naslednje dejavnosti:
-    oskrba s paro in vročo vodo,
-    distribucija plinastih goriv po plinovodski mreži,
-    gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in pline,
-    druga proizvodnja električne energije,
-    trgovanje z električno energijo,
-    trgovanje s plinastimi gorivi po plinovodski mreži.

9. člen nadalje določa, da organ za ustanovitelja izvaja naloge na podlagi z odlokom podeljenega javnega pooblastila. Organ ima javno pooblastilo:
- za izdajo predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave,
- za določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor, če se ti nanašajo na infrastrukturne objekte in naprave.
Javno podjetje lahko spremeni in razširi dejavnost le s soglasjem ustanovitelja. Podjetje sme opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njegov obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

Glede vprašanja, ali zahtevane pogodbe spadajo v okvir izvajanja javnopravne dejavnosti organa, gre najprej poudariti, da je odgovor na navedeno vprašanje odvisen od vsebine pogodb. Pogodbe, ki zanimajo prosilca, se nanašajo na dobavo plina in na dobavo tople vode. V zvezi z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane pogodbe ne predstavljajo dokumentov, ki bi jih organ ustvaril v okviru podeljenega javnega pooblastila, temveč gre za pogodbe, ki so vezane na izvajanje javne službe oskrbe s toplotno energijo. Pogodbe sicer niso vezane na neposredno izvajanje javne gospodarske službe, temveč na dobavo surovin oz. energentov, ki pa so bistvenega pomena za nemoteno izvajanje javne gospodarske službe. Zaradi te medsebojno odvisne povezanosti je treba tudi pogodbe o dobavi energentov za izvajanje gospodarske javne službe šteti med dokumente, ki jih organ ustvari ali pridobi v povezavi z izvajanjem javnopravnih nalog, in ki kot take predstavljajo informacije javnega značaja.

Javna služba pomeni takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavlja država. Država mora določene dejavnosti zagotavljati kot javno službo zaradi odsotnosti delovanja tržnih mehanizmov oziroma, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrih oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Država mora sprejeti odločitev o tem, ali se bo določena dejavnost opravljala v pravnem režimu javne službe. Ker je javna služba normativni pojav, se mora namreč vedno določiti s pravnim predpisom oziroma v slovenskem pravnem redu z zakonom, ki določi obseg javne službe, temeljni pogoji za dostop do javnih dobrin oziroma storitev, način opravljanja dejavnosti, financiranje in pogoje za prenehanje. V času odločanja organa je bila pravna podlaga za njegovo delovanje v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14, v nadaljevanju EZ-1) in Zakonu o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/1993, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGJS). Slednji v 2. členu (zagotavljanje javnih dobrin) določa, da se gospodarske javne službe določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Gospodarske javne službe so republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne (3. člen ZGJS). Republika oziroma lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe v več možnih oblikah, med drugim v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno. Organ kot javno podjetje, z izvajanjem svojih dejavnosti skrbi za nemoteno oskrbo z javnimi storitvami, za izvajanje javne službe, to je daljinska oskrba (distribucija) s toploto (vročo vodo in paro) in zemeljskim plinom, kot sistemski operater distribucijskega omrežja, v skladu s 54. členom EZ-1 in sprejetimi odloki, na katere se je organ skliceval v izpodbijani odločbi. V 284. členu EZ-1 je določeno, da se dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije drugih energetskih plinov lahko opravlja kot:
-    izbirna lokalna gospodarska javna služba ali
-    tržna distribucija.
Če distributer oskrbuje ali namerava oskrbovati več kot sto gospodinjskih odjemalcev, se distribucija toplote opravlja kot gospodarska javna služba. Pojem distribucija toplote je obrazložen v 6. točki 4. člena EZ-1 in določa, da »distribucija toplote« pomeni prenos toplote po distribucijskem sistemu, ki vključuje tudi dobavo končnim odjemalcem.

Navedeno, v povezavi z dejavnostjo organa, pomeni, da distribucija toplote sodi v okvir izbirne gospodarske javne službe, zaradi česar je potrebno tudi dobavo energentov za izvajaje gospodarske javne službe šteti za izvajanje javne službe, saj brez dobave energentov organ javne službe ne bi mogel opravljati. Posledično je tudi dokumentacija, ki jo organ pridobi oz. ustvari v povezavi z dobavo energentov, predstavlja informacijo javnega značaja.

3.    Obstoj izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Ob ugotovitvi, da so zahtevani dokumenti podvrženi določilom ZDIJZ, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali je podana kakšna izjema od prostega dostopa, določena v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana informacija, do katere je organ prosilki zavrnil dostop, predstavlja zatrjevano izjemo.

Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (ZGD-1). Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.

Organ je obstoj poslovne skrivnosti zatrjeval sklicujoč se na svoj Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 18. 4. 2012 in Sklep z istega dne. Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti kot poslovno skrivnost navaja vse pogodbe in anekse k pogodbam, sklenjene od pričetka poslovanja z dobaviteljem do vključno leta 2012 ter za vse morebitne pogodbe, ki bodo sklenjene v bodoče, pri čemer so med dobavitelji navedeni vsi trije stranski udeležence v tem postopku. Glede na dejstvo, da odredba o določitvi poslovne skrivnosti ne sme veljati za nazaj, je Pooblaščenec ugotavljal, kdaj so bile sklenjene predmetne pogodbe. Odredba o določitvi poslovne skrivnosti namreč ne sme veljati za nazaj, zaradi česar Sklep o določitvi poslovne skrivnosti z dne 18. 4. 2012 ne more veljati za dokumente, ki so nastali pred tem datumom. Pooblaščenec je pri tem ugotovil, da je bila Kupoprodajna pogodba za zemeljski plin za leto 2013, št. 0021213 z dobaviteljem Adriaplin d.o.o. sklenjena dne 23. 10. 2012, Pogodba o energetski oskrbi z dobaviteljem E3 d.o.o. je bila sklenjena 1. 4. 2005 in Pogodba o dobavi toplotne energije iz sistema daljinskega ogrevanja Dolb Majske poljane z dobaviteljem Eco Atminvest d.o.o. pa dne 31. 8. 2010.

Iz navedenega izhaja, da je bila zgolj pogodba z dobaviteljem Adriaplin d.o.o. sklenjena po sprejemu Pravilnika in Sklepa o varovanju poslovne skrivnosti. Ne glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da imajo vse tri zahtevane pogodbe v posameznem členu opredeljeno pogodbo tudi kot poslovno skrivnost, in sicer pogodba z dobaviteljem Adriaplin d.o.o. poslovno skrivnost opredeljuje v točki 13. 3., po kateri je vsebina predmetne pogodbe, kot tudi vseh nadaljnjih aneksov, zaupna in stranki njene vsebine ne smeta razkrivati tretjim stranem, razen tistim pristojnim organom, ki to lahko zahtevajo na podlagi zakona ali drugih predpisov. Pogodba z družbo E3 d.o.o. v točki 11. opredeljuje varovanje poslovne skrivnosti, po kateri se pogodbenika zavezujeta varovati kot poslovno skrivnost vse podatke, listine, znanja in drugo dokumentacijo, sprejete na podlagi te pogodbe. 11.1.4 točka kot poslovno skrivnost šteje tudi predmetno pogodbo. Pogodba določa tudi ukrepe, ki jih morata stranki izvesti za zagotovitev varovanja poslovne skrivnosti pri svojih zaposlenih delavcih in izbranih izpolnitvenih pomočnikih, tako v času trajanja delovnega ali pogodbenega razmerja, kot tudi po prenehanju tega razmerja. Pogodba, sklenjena z družbo Eco Atminvest d.o.o., v 21. členu prav tako določa, da se podatki iz te pogodbe, kot tudi dokumentacija, ki se nanaša na to pogodbo in njeno izvajanje, razen podatkov, ki so v skladu z veljavnimi prepisi javni, štejejo za poslovno skrivnost.

Glede na to, da je organ predmetne pogodbe izrecno opredelil kot poslovno skrivnost ob njihovem nastanku, da je bila ta odredba posamično pisno navedena v vseh obravnavanih pogodbah ter da sta bili s tem seznanjeni obe stranki navedene pogodbe, Pooblaščenec zaključuje, da je subjektivni kriterij po 39. členu ZGD-1 v konkretnem primeru izkazan. Prosilec je v pritožbi sicer navajal, da se organ, kot monopolist, ne more sklicevati na obstoj poslovne skrivnosti, vendar Pooblaščenec pojasnjuje, da organ v konkretni zadevi posluje z različnimi subjekti, ki dejavnost dobave plina oz. tople vode opravljajo kot tržno dejavnost, zaradi česar navedena izjema ni namenjena zgolj zaščiti organa, temveč tudi zaščiti subjektov, ki z organom stopajo v poslovni stik in katerih konkurenčni položaj bi se z razkritjem njihovih poslovnih skrivnosti lahko poslabšal.

Ob izkazanem subjektivnem kriteriju poslovne skrivnosti ni potrebe po ugotavljanju, ali je podan tudi objektivni kriterij poslovne skrivnosti, zaradi česar se Pooblaščenec ni spuščal v izvedbo škodnega testa in ugotavljanja, ali pogodbe predstavljajo podatke, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta, ne glede na to, da so organ in stranski udeleženci pojasnili tudi, kakšna škoda bi jim nastala ob morebitnem razkritju zahtevanih pogodb.

Glede na vse navedeno in ob preučitvi vseh navedenih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da kriterije za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, na podlagi prvega odstavka 39. člena ZGD-1, izpolnjujejo naslednji dokumenti:
-    Kupoprodajna pogodba za zemeljski plin za leto 2013, št. 0021213 z dne 23. 10. 2012,
-    Pogodba o energetski oskrbi z dne 1. 4. 2005,
-    Pogodba o dobavi toplotne energije iz sistema daljinskega ogrevanja Dolb Majske poljane ogrevanje z lesno biomaso - peleti z dne 31. 8. 2010,
torej vse tri pogodbe, ki jih je zahteval prosilec.

Pooblaščenec je v nadaljevanju za navedene dokumente, ki izpolnjujejo formalne pogoje za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, preveril, ali v konkretnem primeru pridejo v poštev določbe 3. odstavka 39. člena ZGD-1, po katerem se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti tisti podatki, ki so po zakonu javni. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Navedena določba velja tako v primeru subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. V zvezi s tem je pomembno določilo ZDIJZ, ki v 3. odstavku 6. člena določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Glede na dejstvo, da se nakup plina in tople vode javnega podjetja ne financirata iz javnih sredstev, uporaba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ne pride v poštev.

Pooblaščenec v nadaljevanju zgolj pojasnjuje še, da je dne 17. 4. 2014 pričela veljati novela ZDIJZ-C, objavljena v Ur. l. RS, št. 23/14, ki je med drugim razširila tako krog zavezancev kot tudi definicijo informacije javnega značaja. Med zavezance po ZDIJZ-C sodijo tudi gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (prvi odstavek 1.a člen), informacijo javnega značaja pa predstavlja tudi:
-    informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek in
-    informacija o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Ne glede na navedeno se Pooblaščenec v konkretnem primeru ni spuščal v presojo, ali organ, kljub temu, da je že pred uveljavitvijo novele ZDIJZ-C sodil med subjekte, ki so bili zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, sedaj izpolnjuje tudi kriterije za poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, za katerega dodatno veljajo obveznosti, ki jih novela ZDIJZ-C določa za nove zavezance, in posledično tudi, ali zahtevani dokumenti ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, ki velja za nove zavezance, saj je Pooblaščenec ugotovil, da je organ o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 17. 3. 2014, novela ZDIJZ-C pa je stopila v veljavo šele z dnem 17. 4. 2014. V skladu z načelom zakonitosti je pri reševanju pritožbe treba uporabiti predpis, ki je veljal v času odločanja organa prve stopnje in ne predpis, ki velja v času odločanja pritožbenega organa. Če se v času odločanja drugostopenjskega organa spremeni predpis, je dolžan pritožbeni organ pri reševanju pritožbe uporabiti tisti predpis, ki je veljal v času odločanja organa prve stopnje. Spremembe ZDIJZ, ki so nastopile šele po izdaji odločbe organa, torej na odločitev Pooblaščenca v konkretni zadevi ne vplivajo in jih Pooblaščenec pri odločanju tudi ni upošteval.

Glede na vse navedeno, je Pooblaščenec presodil, da je potrebno zahtevane podatke šteti kot izjemo v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:                       
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                   
svetovalka Pooblaščenca                   

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka