Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.11.2020
Naslov: prosilec - Javni zavod Triglavski narodni park
Številka: 090-247/2020
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Ničnost


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja presojal na podlagi določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter zahtevo delno zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec svojo zahtevo ni vložil kot zahtevo za dostop do dokumentov, temveč je od organa zahteval dostop do dokumentov, ki se nanašajo na prosilca oz. na njegove nepremičnine, v njegovi lasti. IP ugotavlja, da je organ prosilčevo vlogo obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, brez da bi stranka to izrecno zahtevala, niti pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, nasprotno, stranka je v pritožbi navedla, da zahtevo vlaga kot zahtevo za dostop do lastne dokumentacije in ne po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.  Upoštevaje je IP izpodbijano odločbo izrekel kot nično.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-247/2020/2

Datum:  9. 11. 2020

 

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 15. 10. 2020, zoper odločbo Javnega zavoda Triglavski narodni park, Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled (v nadaljnjem besedilu organ), št. 091-6/2020-4, z dne 28. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Odločba Javnega zavoda Triglavski narodni park, št. 091-6/2020-4, z dne 28. 9. 2020, je nična.

                                           

  1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je dne 14. 9. 2020 na organ vložil zahtevo za dostop do kopij vseh zbranih slikovnih in pisnih gradiv, zabeležk, raznih dopisov, prijav itd., ki se nanašajo na prosilca oz. na njegove nepremičnine, v njegovi lasti. Prosilec v zahtevi dodaja, da od organa zahteva tudi vso gradivo o njem, ki so ga organ oziroma njegovi predhodniki posredovali na različne naslove (inšpekcije, urade, ipd.) ali pa so ga prejeli, in sicer za obdobje od leta 1991 do dneva vložitve zahteve.

 

Organ je dne 28. 9. 2020, na podlagi določb ZDIJZ, izdal odločbo, št. 091-6/2020-4, s katero je zahtevo prosilca z dne 14. 9. 2020 delno zavrnil. V obrazložitvi navedene odločbe organ najprej zahtevo prosilca povzame, nato pa navede, da je zaprosilo prosilca obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in je v postopku ugotovil, da je prosilec opravičen do posredovanja nekaterih zahtevanih dokumentov, ki jih zavod hrani in se nanašajo nanj in na nepremičnine, ki jih ima v lasti. V zvezi s tem organ še navaja, da je prosilcu posredoval določeno dokumentacijo, v preostalem delu prosilčeve zahteve, ki se nanaša na posredovanje podatkov, pridobljenih in sestavljenih v letu 2020, pa je organ zaradi izjeme nezaključenega inšpekcijskega postopka in morebitne škode glede razkritja dokumentacije, glede na določbe 6. in 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilčevo zahtevo zavrnil.

 

Zoper odločbo št. 091-6/2020-4, z dne 28. 9. 2020 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 15. 10. 2020 vložil pritožbo. Prosilec je v pritožbi navedel, da je zahteval vse kopije zbranih slikovnih in pisnih gradiv, zabeležk, raznih dopisov, prijav itd., ki se nanašajo nanj, na njegove dejavnosti in na nepremičnine v njegovi lasti. Prosilec v pritožbi še poudarja, da se v svoji zahtevi ne sklicuje na pravico dostopa do informacij javnega značaja, temveč je zahtevo vložil z namenom vpogleda v vse listine, ki se nanašajo nanj, na njegovo dejavnost in njegove nepremičnine, kot stranko v postopkih. V tej luči pa prosilec še dodaja, da želi zbrano gradivo v celoti.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 092-114/2020/2, z dne 19. 10. 2020, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP. Organ je ob odstopu pritožbe pojasnil, da je zaprosilo prosilca obravnaval kot dostop do informacij javnega značaja, predvsem zaradi obsega in časovnega obdobja zahtevane dokumentacije in dejstva, da je v konkretnem postopku zahtevo prosilca rešil najbolj ugodno.

 

IP ugotavlja, da je izpodbijana odločba nična.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je tudi  preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Ne da bi se spuščal v materialno pravilnost odločitve organa, predvsem do vprašanja, ali zahtevana dokumentacija predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, IP najprej opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Z drugimi besedami povedano, se postopek po ZDIJZ lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). V kolikor organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo na podlagi 249. člena ZUP potrebno izreči za nično.

 

Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj in izključno na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali je zahtevo prosilca z dne 14. 9. 2020, o kateri je organ odločil z izpodbijano odločbo, treba šteti za zahtevo, ki je bila vložena po ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico ničnost izpodbijane odločbe. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

 

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (npr. za dostop do lastnih dokumentov oz. za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki), nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. IU 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.

 

IP je ugotovil, da iz zahteve prosilca z dne 14. 9. 2020 ne izhaja, da je bila vložena na podlagi ZDIJZ, namreč prosilec v več točkah svoje zahteve poudarja, da želi dostop do dokumentov, ki se nanašajo nanj in na njegove nepremičnine, ki jih ima v lasti. Ker je bil organ v obravnavani zadevi nedvomno seznanjen, da prosilec zahteva dostop do dokumentov povezanih konkretno s prosilcem samim, organ ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilca obravnava po ZDIJZ. Organ bi v konkretnem primeru moral skrbeti, da nevednost in neukost stranke v postopku ni v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu, kakor tudi izhaja iz 4. točke 7. člena ZUP, ki določa zavezanost upravni organov k načelu varstva pravic strank.  Organ bi moral prosilcu v  primeru, če glede na podano dejansko stanje izve ali presodi, da ima prosilec v postopku podlago za uveljavitev kakšne druge pravice, na to prosilca opozoriti. Pri tej dolžnosti organa, ki izhaja iz načela varstva pomoči prava neuki stranki, gre za dolžnost opozorila na uveljavljanje druge materialne pravice, in sicer namesto ali poleg tiste, ki jo prosilec uveljavlja z vlogo (v konkretnem primeru zahtevo za dostop do lastnih dokumentov). Ko namreč organ ugotovi dejansko stanje, na katero bo uporabil materialno pravo in posledično prosilčevo vlogo zavrnil ali ji ugodil, se lahko pokaže, da prosilec izpolnjuje pogoje še za kakšno pravico ali pa da sicer ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravice, ki jo uveljavlja z vlogo, izpolnjuje pa pogoje za katero drugo pravico. Naloga upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil pri odločanju o upravnih zadevah ni samo izvrševanje oblasti, temveč tudi nudenje ustreznih možnosti in pomoči strankam, da lahko uveljavijo svoje na zakon in druge predpise oprte pravice[1].

 

Upoštevajoč navedeno dejansko stanje je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal izpodbijano odločbo brez zahteve prosilca (vloga ni bila vložena kot vloga za dostop do informacij javnega značaja). Prosilec tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolil, saj se v pritožbi izrecno sklicuje, da zahteva dostop do lastnih dokumentov in da vloge ni vložil na podlagi določb ZDIJZ, še nasprotno, tako postopanje organa prosilec izrecno zavrača.

 

Ker organ ni imel podlage za izdajo odločbe po ZDIJZ, je IP na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, odločbo organa št. 091-6/2020-4 z dne 28. 9. 2020 izrekel za nično. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti ponovno (npr. na podlagi ZVOP-1; kot seznanitev z lastnimi osebnimi podatki oz. kot vpogled v spis po 82. členu ZUP), kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana. Pri tem je postal nadaljnji pritožbeni postopek brezpredmeten, zato IP skladno s 14. členom ZUP (načelo ekonomičnosti) ni ugotavljal morebitnih drugih kršitev v postopku, saj ugotovitev drugih kršitev ne bi spremenila odločitve oz. sploh ne bi vplivala na odločitev, da se izpodbijano odločbo izreče za nično.

 

IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Glej komentar 7. člena v Kerševan, E. in Kovač, P. (ur). (2020). Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ljubljana. Uradni list RS: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.