Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 31.08.2020
Naslov: prosilec - Javni zavod Radiotelevizija Slovenija
Številka: 090-162/2020
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

V obravnavanem primeru je bilo sporno vprašanje, ali je bila pritožba prosilca zoper odločbo organa vložena pravočasno, kar je zatrjeval prosilec, ali pa je bila vložena prepozno, kot je ugotovil organ in zaradi česar jo je zavrgel z izpodbijanim sklepom. V pritožbenem postopku je IP navedel, da ne more slediti pritožbenim navedbam, da je bil pravni pouk v odločbi organa napačen, saj je ugotovil, da je imel vse naštete zakonsko opredeljene sestavine, kot jih določa 215. čl. ZUP. Nedvomno je bil torej prosilec seznanjen, da je rok za pritožbo 15 dni. Kdaj se odločba šteje za vročeno, kar je pomembno zaradi teka roka, pa ni sestavni del pravnega pouka, kot si je zmotno razlagal prosilec, temveč je slednje posebej urejeno v 87. členu ZUP  in je odvisno od tega, ali je vročevalec odločbo vročil osebno tistemu, kateremu je namenjena, ali pa se vročitev ni dala opraviti, in se v takšnih primerih šteje za opravljeno po četrtem odstavku 87. člena ZUP, ki ureja »fikcijo vročitve«, kot poseben pravni institut, ki se uporablja za določitev trenutka začetka teka roka za vložitev pravnega sredstva, oziroma vpliva na nastop morebitnih drugih pravnih posledic.  IP je ugotovil, da prosilec odločbe  ni prevzel v 15 dneh od 18. 6. 2020, ko je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko na pošti dvigne pisanje, zato je v skladu s četrtim odstavkom 87. čl. ZUP, veljala vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, to je 3. 7. 2020, kot je pravilno ugotovil tudi organ v izpodbijanem sklepu. Od tega dne dalje je začel teči petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel 18. 7. 2020,  Prosilec je pritožbo poslal oz. vložil po elektronski poti šele v torek, dne 21. 7. 2020 ob 22. 26 uri, torej po izteku roka za vložitev pritožbe. Organ je tako pravilno ugotovil, da je bila pritožba zoper odločbo organa vložena prepozno, kar je razlog za zavrženje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-162/2020/3

Datum: 31. 8. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. odstavka 248. člena in 259. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 13. 8. 2020, zoper sklep z dne 23. 7. 2020, št. 0901-02/2020/4, RTV Slovenije, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 13. 8. 2020 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 15. 1. 2020 na organ naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da na podlagi ZDIJZ, v elektronskem zapisu, zaproša za vseh 6 delov avdio/video nadaljevanke Jezero.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil v ponovljenem postopku z odločbo z dne 15. 6. 2020, št. 0901-02/2020/3, s katero je v prvi točki izreka odločbe odločil, da se zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodi. V drugi točki izreka pa, da se seznanitev z vsebino zahtevane informacije omogoči z vpogledom. V tretji točki izreka je odločil, da se zahteva za ponovno uporabo informacij javnega značaja zavrne. V četrti točki izreka pa, da posebni stroški v postopku izdaje odločbe niso nastali.

 

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec po elektronski poti na organ vložil pritožbo dne 21. 7. 2020.

 

Organ je pritožbo prosilca zavrgel s sklepom z dne 23. 7. 2020, št. 0901-02/2020/4, ker je prepozna.

 

V obrazložitvi sklepa je organ navedel, da je prosilec v zadevi zahteve za dostop do informacij javnega značaja pri organu prve stopnje dne 21. 7. 2020 vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 0901-02/2020/3 z dne 15. 6. 2020. Drugi odstavek 240. člen ZUP določa, da organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. Vloga je po 1. odstavku 68. člena ZUP vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Vročevalec je zaradi nezmožnosti vročitve dne 18. 6.2020 v naslovnikovem hišnem predalčniku pustil sporočilo o pismu z odločbo št 0901-02/2020/3, kje se pismo nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka (4. odstavek 87. člena ZUP). Naslovnik pisma v 15 dnevnem roku ni prevzel. Pismo je bilo po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku. Petnajstdnevni rok za nastanek fikcije vročitve je potekel 3. 7. 2020. Petnajstdnevni rok za pritožbo zoper odločbo se je iztekel 18. 7. 2020. Organ je pritožbo zoper odločbo št. 0901-02/2020/3 prejel po elektronski pošti v torek, dne 21. 7. 2020 ob 22.26 uri. Po preizkusu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba prosilca prepozna, ker ni vložena v skladu z določenim 15-dnevnim rokom za vložitev pritožbe. Na podlagi navedenih ugotovitev je organ, v skladu z 2. odstavkom 240. člena ZUP, pritožbo zavrgel, ker je bila vložena prepozno.

Zoper navedeni sklep o zavrženju pritožbe je prosilec po elektronski poti dne 13. 8. 2020 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje iz dveh razlogov. Prosilec primarno navaja, da je pravni pouk, po katerem je ravnal, v odločbi glede roka za pritožbo očitno napačen, zato v skladu s 4. odstavkom 215. člena ZUP ne more imeti škodljivih posledic. V pravnem pouku (druge) odločbe je navedeno, da »je dopustna pritožba v roku 15-ih dni od dneva prejema pisnega odpravka«. V sklepu pa je navedeno, da v primeru, če naslovnik v 15-ih dneh od dneva, ko mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno sporočilo o pismu z odločbo, tega ne prevzame, velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka (4. odstavek 87. člena ZUP). Sporočilo o pismu z odločbo je bilo puščeno v nabiralniku dne 18. 6. 2020, rok za nastanek fikcije vročitve je potekel 3. 7. 2020, rok za pritožbo pa dne 18. 7. 2020; tako organ. Prosilec navaja, da je odločbo dejansko prejel šele dne 6. 7. 2020, ko je bilo pismo dejansko puščeno v hišnem nabiralniku (kot izhaja iz priloge sledenje pošiljki). Tako je od prejema odločbe do poteka roka za pritožbo bilo le 12 dni, in ne 15, kot navaja pravni pouk v odločbi. Iz tega sledi, da je pravni pouk v odločbi napačen, zaradi katerega pa v skladu s 4. odstavkom 215. člena ZUP, če se je stranka po njem ravnala, to zanjo ne more imeti nobenih škodljivih posledic, kar zavrženje pritožbe nedvomno je. Na podlagi navedenega prosilec pritožbenemu organu predlaga, da izpodbijani sklep odpravi.

 

Nadalje prosilec v pritožbi navaja, da je sklicevani 4. odstavek 87. člena ZUP v neskladju z Ustavo ker: - (fikcijo) vročitev strankam v postopku, ki ne prevzamejo pisanj v roku in strankam, ki pisanja v roku prevzamejo, diskriminatorno loči z dvema v bistvenem neenakima dejanskima stanjema: prva je že zgolj vložitev obvestila o prejetem pismu, druga pa dejanska osebna vročitev le-tega pisma stranki. Prosilec navaja, da je že na pogled očitno, da sta obe vročitvi različni: medtem ko pri osebni vročitvi stranka že razpolaga oz. si lasti pisanje, pa stranka, ki pisanja v roku ni prevzela, ob začetku roka za pritožbo, roku fikcije vročitve, s pisanjem ne razpolaga - to še vedno hranijo tretje osebe. Iz tega izhaja, da so stranke, ki niso pisanja prevzele osebno na pošti, v bistveno neenakem položaju nasproti strankam, ki so pisanje prevzele, saj čeprav so oboji v enakem pravnem položaju (vročitev in fikcija vročitve, začetek teka roka pritožbe) pa niso v enakem dejanskem položaju (ena razpolaga s pisanjem, druga ne). Tako razlikovanje je diskriminatorno in v nasprotju s 14. členom Ustave. S tem, ko strankam, ki pisanj ne prevzamejo v roku, določa, da začne teči rok (fikcije) vročitve že od datuma, ko jim je bilo v hišnem predalčniku puščeno sporočilo o pismu, pri čemer je dejanska seznanitev z vsebino pisma oz. vložitev v hišni predalčnik odvisna od tretje osebe, kar lahko pomeni bistveno (v tem primeru 2 dni, a tudi do 4 dni - ene četrtine pritožbenega roka - sobota, nedelja, dva praznika (1.,2. maj; 1.1,2.1)) in arbitrarno skrajšanje pritožbenega roka, s čimer nesorazmerno omejuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Drugostopenjskemu organu tako prosilec predlaga, da na podlagi pooblastila. ki mu ga podeljuje 23.a člen ZUstS, vloži zahtevo za oceno ustavnosti izpodbijanega člena zakona.

 

Organ je dne 14. 8. 2020 z elektronskim sporočilom poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali je bila pritožba prosilca zoper odločbo organa št. 0901-02/2020/3 z dne 15. 6. 2020 vložena pravočasno, kar zatrjuje prosilec, ali pa je bila vložena prepozno, kot ugotavlja organ in zaradi česar jo je zavrgel z izpodbijanim sklepom.

 

IP ne more slediti pritožbenim navedbam, da je bil pravni pouk v odločbi organa št. 0901-02/2020/3 z dne 15. 6. 2020 napačen. V skladu z 215. čl. ZUP se mora stranki s pravnim poukom sporočiti, ali lahko vloži zoper odločbo pritožbo, na koga se stranka lahko pritoži, pri kom in v katerem roku vloži pritožbo in koliko znaša taksa. IP ugotavlja, da so vse naštete zakonsko opredeljene sestavine pravnega pouka vsebovane tudi v pravnem pouku v izpodbijani odločbi, s tem ko ta navaja: »Zoper to odločbo je dopustna pritožba v roku 15-ih dni od dneva prejema pisnega odpravka. Pritožbo se vloži v dveh izvodih na naslov: Javni zavod Radiotelevizija Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana, bodisi neposredno, po pošti ali ustno na zapisnik. O pritožbi bo odločal Informacijski pooblaščenec RS. Ta odločba je oproščena plačila upravne takse«.

 

Nedvomno je bil torej prosilec seznanjen, da je rok za pritožbo 15 dni. Kdaj se odločba šteje za vročeno, kar je pomembno zaradi teka roka, pa ni sestavni del pravnega pouka, kot si zmotno razlaga prosilec, temveč je slednje posebej urejeno v 87. členu ZUP in je odvisno od tega, ali je vročevalec odločbo vročil osebno tistemu, kateremu je namenjena, ali pa se vročitev ni dala opraviti, in se v takšnih primerih šteje za opravljeno po četrtem odstavku 87. člena ZUP, ki ureja »fikcijo vročitve«. Gre za poseben pravni institut, ki se uporablja za določitev trenutka začetka teka roka za vložitev pravnega sredstva, oziroma vpliva na nastop morebitnih drugih pravnih posledic.

 

IP ob tem opozarja na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, ki ga je sprejelo na Občni seja VSS, 14. 1. 2015 in v katerem sodišče poudarja, da ker stranke niso prevzemale (upravnih oziroma sodnih) pisanj, jim roki za vložitev pritožbe v upravnem postopku oziroma tožbe ali pravnega sredstva v sodnih postopkih niso začeli teči. Treba je bilo določiti trenutek, kdaj ti roki začnejo teči, tudi če stranka pisanja ne prevzame. Za tak primer je bil ta trenutek določen s fikcijo vročitve, ki pomeni, da se šteje, da je pisanje stranki vročeno, ko preteče predpisani rok od trenutka, ko ji je v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko na pošti dvigne pisanje, po preteku tega roka pa vročevalec pisanje pusti v njenem hišnem predalčniku. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS.

 

Zakonodajalec je torej na ta način v četrtem odstavku 87. čl. ZUP določil trenutek, od katerega se pisanje šteje za vročeno stranki, čeprav ga ni dvignila oz. prevzela in se torej ni seznanila z vsebino pisanja. IP zato poudarja, da razlaga prosilca, da je treba rok za pritožbo šteti od dneva, ko je bil prosilec dejansko seznanjen z vsebino odločbe, nima pravne podlage in je v direktnem nasprotju z zakonsko ureditvijo instituta fikcije vročitve. Vrhovno sodišče je ob tem še posebej poudarilo, da s fikcijo vročitve ni poseženo oziroma ni prekomerno poseženo v ustavno pravico stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, kar prav tako zatrjuje prosilec v pritožbi, saj če zaradi strankine neaktivnosti oziroma opustitve pravočasnega ravnanja nastopi fikcija vročitve, stranka ne izgubi pravice do vložitve tožbe ali pravnega sredstva niti se ji rok za vložitev ne skrajša. V primeru, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih stranka ni mogla pravočasno vložiti tožbe ali pravnega sredstva, bo namreč stranka lahko vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje[1].

 

Kot izhaja iz spisa zadeve, prosilec odločbe organa št. 0901-02/2020/3 z dne 15. 6. 2020, ni prevzel v 15 dneh od 18. 6. 2020, ko je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko na pošti dvigne pisanje, zato je v skladu s četrtim odstavkom 87. čl. ZUP, veljala vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, to je 3. 7. 2020, kot je pravilno ugotovil tudi organ v izpodbijanem sklepu. Od tega dne dalje je začel teči petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel 18. 7. 2020, na soboto. V primerih, ko se rok izteče na soboto, je sicer treba ugotoviti, ali je prosilec na ta dan lahko pri organu vložil pritožbo, saj se v nasprotnem primeru izteče rok šele s pretekom prvega naslednjega delavnika (drugi odstavke 101. čl. ZUP), torej v konkretnem primeru v ponedeljek, 20. 7. 2020. V konkretnem primeru je prosilec pritožbo vložil po elektronski poti, za katero se šteje, da je pravočasna, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem organa, kar pomeni, da je prosilec lahko vložil pritožbo tudi v soboto, zato se je rok za pritožbo iztekel 18. 7. 2020. Vendar tudi v primeru, če bi šteli, da prosilec v soboto pri organu ni mogel vložiti pritožbe na zapisnik in bi se konec pritožbenega roka iztekel na ponedeljek, 20. 7. 2020, slednje ne bi spremenilo dejstva, da je bila pritožba vložena prepozno, saj jo je prosilec poslal oz. vložil po elektronski poti šele v torek, dne 21. 7. 2020 ob 22. 26 uri, torej po izteku roka za vložitev pritožbe. Organ je tako pravilno ugotovil, da je bila pritožba zoper odločbo organa vložena prepozno, kar je razlog za zavrženje.

 

IP nadalje ugotavlja, da je prosilec k obravnavani pritožbi priložil tudi izpis »sledenje-podatki o pošiljki«, s čimer dokazuje, da je bila odločba vložena v hišni predalčnik prosilca dne 6. 7. 2020, vendar je (kot pojasnjeno zgoraj), zaradi nastopa fikcija vročitve, navedeni datum v postopku osebnega vročanja po ZUP irelevanten, saj ne vpliva na tek roka za vložitev pritožbe. Povedano drugače, stranka oz. prosilec si z opustitvijo prevzema odločbe na pošti ne more »podaljšati« roka za pritožbo, prav tako rok za pritožbo ni in ne more biti odvisen od tega, kdaj bo vročevalec, po nastopu fikcije vročitve, pisanje oz. odločbo vložil v hišni predalčnik stranke, saj bi bile v takem primeru osebe, ki bi bile neaktivne, v privilegiranem položaju, nasproti tistim, ki bi pošto prevzele same v okviru 15 dnevnega roka za prevzem pošiljke, za kar pa ni nobene zakonske podlage.

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je bila odločitev organa v izpodbijanem sklepu pravilna, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP v povezavi z 259. členom ZUP, zavrniti. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/pravna_mnenja_in_stalisca/45929/