Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.06.2018
Naslov: prosilec - Javni zavod CEZAM
Številka: 090-102/2018
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji, Ali gre za zlorabo pravice?
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

 

Prosilec je zahteval pogodbe o zaposlitvi za določene osebe. Organ je zahtevo zavrnil zaradi zlorabe pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da kriteriji, ki  predeljujejo zlorabo pravice, v konkretni zadevi niso izpolnjeni, zato je pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil v ponovni postopek organu prve stopnje z navodilom, da pri odločanju upošteva tako prakso IP kot upravno sodno prakso. Glede na vsebino zahteve namreč ni bilo mogoče zanikati, da je prosilec v konkretnem primeru zahteval dostop do informacij javnega značaja, ki so absolutno javne po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tudi iz novejše upravno sodne prakse (npr. sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017) izhaja, da »se mora pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen«.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-102/2018/4
Datum: 6. 6. 2018

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 25. 4. 2018, zoper odločbo Javnega zavoda Center za mlade Ruše – CEZAM, Mariborska cesta 31, 2342 Ruše (v nadaljnjem besedilu organ), št. 0001/2018 z dne 24. 4. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 


O D L O Č B O:

 

1.    Pritožbi prosilca z dne 25. 4. 2018 se ugodi in se 1. točka izreka odločbe Javnega zavoda Center za mlade Ruše – CEZAM, št. 0001/2018 z dne 24. 4. 2018, odpravi ter se v tem delu zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. 

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 


O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 4. 4. 2018 na podlagi ZDIJZ od organa zahteval:
1.    vse pogodbe o zaposlitvi fizične osebe …, kot tudi vse sklepe organa o zaposlitvah in internih pooblastilih ter izpis vseh prejetih denarnih sredstev od dne prvega nakazila do dne izdaje informacije dotične osebe;
2.    vse pogodbe o zaposlitvi fizične osebe …, kot tudi vse sklepe organa o zaposlitvah in internih pooblastilih ter izpis vseh prejetih denarnih sredstev od dne prvega nakazila do dne izdaje informacije dotične osebe;
3.    sklepe organa o premestitvi fitnesa in opreme iz ŠPR;
4.    sklep o ukinitvi masaž z dne 15. 10. 2015 za moške;
5.    sklepe o prerazporeditvi oziroma odpustitvi presežnih delavcih iz poslovnih razlogov, to je zaradi ukinitve fitnesa in maserske dejavnosti, to je za osebo … in …;
6.    izplačila bruto plač za osebo … od 12. 9. 2015, to je od dne fizičnega nasilja nad gostom, to je občanom in rednim uporabnikom storitev javne občinske službe gospodom …, do dne izdaje informacije;
7.    izplačila bruto plač za osebo … od 15. 10. 2015 do izdaje informacije.
Vse zahtevane informacije je želel pridobiti v obliki fotokopij. Če je dokumentacija obsežnejša od 20 listov je želel informacije pridobiti v elektronski obliki na e-naslov.

 

Organ je z odločbo, št. 0001/2018 z dne 24. 4. 2018, zahtevo v celoti zavrnil, ker je ocenil, da gre za zlorabo pravice po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Organ je namreč po preučitvi obravnavane zahteve in ob upoštevanju prosilčevega preteklega ravnanja ugotovil, da je njegova zahteva šikanozna in predstavlja očitno zlorabo pravice. Navedeno je organ zaključil, ker je prosilec doslej pridobljene informacije javnega značaja uporabljal v sodnih postopkih, ki jih je sprožil zoper osebe, ki so povezane z organom. Prosilec tako informacij ni pridobival zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja, temveč zaradi sprožanja na prvi pogled očitno neutemeljenih sodnih in drugih postopkov in s tem povezanim povzročanjem škode nasprotnim udeležencem. Prosilec je po vedenju organa sprožil kar 17 sodnih postopkov, pri čemer je najvišji zahtevek znašal kar 9.340.000,00 EUR. Zaradi prosilčevega ravnanja je bila slednjemu s sklepom Okrajnega sodišča …, kar kaže, da je tudi sodišče prepoznalo … pri prosilcu in zlorabo pravic ob vlaganju tožb in drugih vlog. Poleg tega je prosilec v preteklih štirih letih pri organu vložil vsaj osem zahtev za dostop do informacij javnega značaja in s tem prekomerno obremenil delo organa. Svoje zahteve pa je naslavljal tudi na posamezne uslužbence, pri čemer je bilo treba tudi te dopise pregledati in presoditi, ali gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ali drugo vlogo v upravnem postopku, kar tudi bistveno obremenjuje delo organa. Prosilec je na socialnem omrežju objavil tudi več zapisov, v katerih je žalil zaposlene pri organu. Organ je tako ob upoštevanju celotnega ravnanja prosilca (sprožanje sodnih postopkov, vlaganje zahtev za dostop do informacij javnega značaja, pošiljanje različnih pisanj organu, žalitve) ugotovil, da gre za ravnanje, s katerim želi prosilec škodovati organu ter ga obremenjevati in mu povzročati stroške, zato je zahtevo zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ.

 

Prosilec je v pritožbi z dne 25. 4. 2018 prerekal vse navedbe organa v odločbi, št. 0001/2018 z dne 24. 4. 2018 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba) in jih v celoti izpodbijal. Prosilec, …, je pravna oseba, ki v petih letih obstoja ni nikoli vložil niti ene tožbe ter niti enega zahtevka za odškodnino. Prosilec tudi nima FB portala in ni nikoli šikaniral organa. Prosilec je menil, da so zavrnilni razlogi neutemeljeni, diskriminacijski in absolutno kršijo Konvencijo ter Ustavo RS, to je pravico na lastno podobo, saj so šikanoznega značaja in hudo žaljivo posegajo v dobro ime pravne osebe. Fizična oseba, …, ima na predlog navedenega organa sicer …, saj je navedeni organ podal predsednici Okrožnega sodišča … o 17 tožbah. Organ nima zakonske podlage, da zasebne podatke občana, …, uvede v postopke, v katerih je stranka pravna oseba, ….

 

Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je z dopisom, št. 0001/2018-1 z dne 10. 5. 2018 odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu je organ še dodatno pojasnil, zakaj meni, da prosilec zlorablja pravico, šikanira organ in povzroča škodo. V obdobju od 19. 7. 2016 do danes je pri organu vložil 16 zahtev za dostop do informacij javnega značaja, 5 popolnoma neutemeljenih tožb proti organu in dvema zaposlenima ter 15 drugih tožb zoper druge organe. Poleg tega je vznemirjal zaposlene in funkcionarje z različnimi pisanji ter objavami na družbenih omrežjih.

 

Po pozivu IP, št. 090-102/2018/2 z dne 28. 5. 2018, je organ posredoval vso dokumentacijo, ki jo je zahteval prosilec z dne 4. 4. 2018, in obsega 27 strani. Organ je še pojasnil, da so (bili) vsi posamezniki, katerih podatke je zahteval prosilec, javni uslužbenci.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Organ je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil, sklicujoč se na peti odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja. Sporno vprašanje je torej, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja.

 

1.    Odločitev IP in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje

 

Po proučitvi vsebine izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb prosilca je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilca zavrnil, ne da bi popolno ugotovil relevantno dejansko stanje. ZDIJZ ne določa kriterijev, na podlagi katerih lahko organ zahtevo prosilca ocenjuje kot ravnanje, ki predstavlja zlorabo pravice, niti ne omejuje števila vlog, ki jih lahko vloži posamezen prosilec, ali dokumentov, ki jih lahko zahteva prosilec, so se pa za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi razvili kriteriji, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja. Ti določajo, da se mora zloraba pravice nanašati na način izvrševanja pravice, ki v nasprotju s predvidenimi legitimnimi nameni, povzroča učinke, ki posegajo v pravice tretjih oziroma v javni interes. 

 

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel  in obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve, navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi, ki se lahko uporabijo tudi v zvezi s pravico dostopa do informacij javnega značaja ter se opredelil, kdaj se zahteva prosilca šteje za šikanozno. O zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja se je izreklo tudi že Upravno sodišče RS. Nazadnje v sodbi, št. II U 214/2016-12 z dne 7. 2. 2017. Sodišče je v sodbi zapisalo, da je namen določbe petega odstavka 5. člena ZDIJZ prosilcu odreči dostop do zahtevanih podatkov v primerih, ko prosilec prekorači namene pravice dostopa do informacij javnega značaja z izvršitvijo ravnanja, ki predstavlja zlorabo pravice. Kot izhaja že iz obrazložitve predloga ZDIJZ-C, ki je uzakonil tovrstno možnost zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja, so s tem mišljeni primeri, ko iz načina vlaganja zahtev izhaja, da namen prosilca ni (le) dostopati do informacij javnega značaja zaradi izvrševanja pravno zavarovanega upravičenja, torej zaradi izvrševanja demokratične in nadzorne funkcije pravice dostopa, temveč prekomerno zasipati organ z delom in ga s tem ovirati pri opravljanju nalog. Sodišče je v konkretni sodbi izpostavilo še, da že iz besedila zakona izhaja, da predstavlja predmetna določba izjemo od splošnega dostopa, zato jo je treba razlagati ozko, v skladu z namenom, ki ga je zasledoval zakonodajalec, ter upoštevaje okoliščine vsakega konkretnega primera posebej. Previdnost pri razlagi je potrebna še zlasti zato, ker predstavlja pravica dobiti informacijo javnega značaja z ustavo zagotovljeno pravico vsakogar, ki ima v zakonu utemeljen interes (drugi odstavek 39. člena Ustave). Na obstoj zlorabe pravice se sklepa na podlagi ravnanj prosilca, med katere sodi po presoji sodišča tudi šikaniranje. Šikanozne so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec škodovati organu na različne načine, npr. z žalitvami, vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij, ipd. Takšna ravnanja, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom pravice dostopa. Tudi v sodbi z opr. št. III U 240/2012-15 z dne 7. 11. 2013 je Upravno sodišče pojasnilo, da gre za zlorabo pravice v primeru, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da ogroža oziroma posega v pravico drugega. Gre za primere, ko subjekt pravico, ki mu jo daje pravo, izvršuje v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom tako, da prekomerno ovira in na nedopusten način posega v delo in dostojanstvo organa, ki mu s tem onemogoča, da bi opravljal delo samostojno v okviru ustave in zakonov, to pa ima vpliv tudi na pravice tretjih, ki so udeleženi v (drugih) postopkih, ki jih vodi organ.

 

Kot izhaja iz obeh navedenih sodb, je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval skladno z določbami ZDIJZ. Tudi iz sodbe z opr. št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017 izhaja, da se mora dostop do podatkov o porabi javnih sredstev omogočiti vsakomur. Upravno sodišče je v tej sodbi zavzelo stališče, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev npr. drugih človekovih pravic, vendar to ni stvar postopkov po ZDIJZ, temveč je lahko stvar kakšnih drugih postopkov. Glede na vsebino zahteve ni mogoče zanikati, da prosilec v konkretnem primeru zahteva dostop do informacij javnega značaja, ki so absolutno javne po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne, tudi zaradi varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Tudi iz novejše upravno sodne prakse (glej sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017) izhaja, da »se mora pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen«. IP je zavzel stališče, ki ga je potrdilo tudi upravno sodišče v navedeni sodbi, da kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev in za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ni mogoče šteti, da bi takšne zahteve organ prekomerno zasipale z delom in ga s tem ovirale pri opravljanju nalog ali mu namerno povzročale neprijetnosti ali nevšečnosti. Prav tako objektivno ni mogoče ugotoviti, da bi obravnava zahteve do te mere ovirala delo organa, da ta svojih preostalih nalog ne bi mogel izvajati in zato pravic strank v drugih postopkih ne bi mogel ustrezno zavarovati. Kot je IP navedel že večkrat v svojih odločbah, večje število zahtev in večji obseg zahtevanih dokumentov, ki imata za posledico večji obseg dela organa, sama po sebi še ne pomenita zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. V konkretni zadevi pa je obseg zahtevane dokumentacije v popolnoma razumljivih mejah. Organ prav tako ni izkazal, da bi prosilec podatke že zahteval oziroma pridobil in tako neutemeljeno ponavljal zahteve, zato po mnenju IP glede na določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ zahteve ni mogoče opredeliti kot zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

 

IP je tako v izvedenem postopku ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa.

 

V zvezi z navedbami organa (in prosilca) o … je IP ugotovil, da se le-ta nanaša na področje nastopanja (aktivno in pasivno) pred pravosodnimi organi, organi pregona – policijo in državnim tožilstvom. Ker IP ne sodi med navedene državne organe, so vse navedbe v zvezi s tem za obravnavani pritožbeni postopek irelevantne.

 

2.    Napotki organu prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek

 

Skladno s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek.

 

Iz registra zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/; v nadaljnjem besedilu RZIJZ) je razvidno, da je organ vpisan kot zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi 1. alineje prvega odstavka 3.b člena ZDIJZ kot druga oseba javnega prava. ZDIJZ v 4. členu določa, da je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Pri izdaji nove odločbe bo moral organ torej jasno obrazložiti, s katerimi dokumenti, ki jih je zahteval prosilec, organ razpolaga in ali ti dokumenti izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja. Če ni izpolnjen eden izmed treh elementov, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko sploh govorimo o informaciji javnega značaja, potem zahtevi v tem delu ni mogoče ugoditi. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse IP (glej npr. odločbo IP, št. 090-2/2018/4 z dne 7. 3. 2018).

 

Organ mora v postopku po ZDIJZ presojati vsak posamezen dokument, ki ga identificira kot informacijo javnega značaja, ki jo je zahteval prosilec, in za vsak posamezen dokument ugotoviti, ali lahko dostop do njega zavrne zaradi obstoja izjem po 5.a in 6. členu ZDIJZ. Ob sklicevanju na obstoj izjem po ZDIJZ IP opozarja, da mora organ pri tem v celoti upoštevati pogoje, ki morajo biti za posamezno izjemo izpolnjeni ter zatrjevano izjemo in concreto izkazati. Tako npr. IP opozarja na določbo prvega odstavka 38. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju , po kateri so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.

 

Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ, bo moral nadalje oceniti, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Določba 7. člena ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje varovane informacije (izjeme po 6. členu ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da institut delnega dostopa uporabi vedno, razen če to po kriterijih iz 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljnjem besedilu Uredba) ne bi bilo izvedljivo, oziroma ko (in če), delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). 

 

V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ, tako v izreku kot tudi v obrazložitvi odločbe, natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere izjeme, torej katero vrsto podatkov je prekril (npr. poslovno skrivnost, ime fizične osebe, elektronski naslov, ipd.), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice, ipd.) in katero izjemo predstavljajo (npr. varstvo osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se dostop zavrne v celoti oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. 

 

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, ker je organ nepopolno ugotovil dejstva. Ker je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, je na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo delno odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Postopek vodila    :                         
Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,                
svetovalka IP


Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav,
informacijska pooblaščenka