Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.04.2019
Naslov: prosilec - Javni zavod Cene Štupar
Številka: 090-66/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Organ je z odločbo zavrnil prosilki dostop do zahtevanih podatkov iz razloga, da ne gre za informacijo javnega značaja, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ. Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, upoštevaje pojem informacije javnega značaja in predmet zahteve, postavljen po določenih kriterijih prosilke, da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga. IP je torej ugotovil, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je IP pritožbo prosilke zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-66/2019/7

Datum: 30. 4. 2019

 

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 6. 3. 2019, zoper odločbo JAVNI ZAVOD CENE ŠTUPAR – CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA, Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 430-2/2018-35 z dne 21. 2. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 6. 3. 2019 zoper odločbo JAVNEGA ZAVODA CENE ŠTUPAR – CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA, št. 430-2/2018-35 z dne 21. 2. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 Obrazložitev:

 

Prosilka je 20. 7. 2018 zahtevala od organa podatke o tem, ali je organ v okviru projekta »Začetna integracija priseljencev« prodajal gradivo z naslovom »Začetna integracija priseljencev, Interno gradivo«, katerega avtorica je …, oziroma natančneje, koliko primerkov tega gradiva je prodal, komu in po kakšni ceni. Navedla je tudi, da potrebuje informacije za seznanitev z dejstvi, za nepridobitni namen. Kot način seznanitve je navedla, da naj se ji zahtevane informacije posreduje po pošti na navedeni naslov ali v elektronski obliki. Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 430-2/2018-18 z dne 14. 11. 2018, s katero je zahtevo zavrnil, ker je ocenil, da zahtevane informacije ne predstavljajo informacij javnega značaja, ki izhajajo iz delovnega področja organa.

 

Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 6. 3. 2019, o kateri je odločil IP. IP je z odločbo št. 090-267/2018/4 z dne 17. 1. 2019 vrnil zadevo organu v ponovni postopek.

 

Organ je v ponovljenem postopku zavrnil zahtevo prosilke z odločbo št. 430-2/2018-35 z dne 21. 2. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Sledil je navedbam IP, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa in kot take predstavljajo javno dostopne informacije. Uvodoma je poudaril, da je v sklopu projekta »Začetna integracija priseljencev« (v nadaljevanju: ZIP) v letih 2014 in 2015 pripravil zbirno mapo, katero je lahko dobil vsak udeleženec programa ZIP. Zbirno mapo je kot celoto zasnovala …, del zbirne mape pa je učno gradivo za ZIP. V zbirnih mapah se pojavlja različno gradivo za učenje slovenščine, med drugim tudi gradivo ZIP, ki je delo več avtorjev, in sicer … . Dejstvo je, da je na začetni strani gradiva, o katerem teče zadeva, in je le del zbirne mape v določenih primerih, v zbirni mapi navedena kot avtorica zgolj …, kar pa še ne pomeni, da je bila … avtorica celotne zbirne mape. Soavtorjev zbirne mape za program ZIP je bilo pet, in sicer … (OIN in drugi dokumenti). Sama zbirna mapa kot taka tudi nima prave vrednosti, saj poleg obstoji še ključek, na katerem so bili zapisi govorjenih besedil z zvočnimi posnetki in gradivo za učitelje. Nadalje je potrebno poudariti, da je bila zbirna mapa različno sestavljena, in sicer glede na različne module in ciljne skupine. V določenih zbirnih mapah je bilo vključeno tudi gradivo, ki so ga pripravili …, v določenih zbirnih mapah pa gradiva, ki bi ga pripravila … in drugi soavtorji, ni bilo. Organ ne poseduje podatka, koliko zbirnih map je bilo takšnih z gradivom, ki ga je pripravila …, in koliko takšnega gradiva, ki ga ni pripravila …. Nadalje je poudaril, da zbirne mape kot take nikoli ni prodajal, temveč je zgolj zaračunal fotokopiranje listov zbirne mape. S takšnim načinom je bilo udeležencem programa ZIP omogočeno, da se jim zagotovi cenovno dostopnejše gradivo, s tem, da so udeleženci programa plačali le materialne stroške - kopiranja zbirne mape in stroške dodatnih fotokopij učnih listov, ki so jih prejemali tekom izobraževalnega procesa. V utemeljitev svoje odločitve je nadalje navedel določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, iz katere izhaja, da mora informacija obstajati ob datumu vložitve zahteve. Navedeno pomeni, da morajo zavezanci omogočiti dostop do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti informacij, s katerimi razpolagajo. Pojasnilo, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od njih pričakuje pojasnila, mnenja in podobno. V konkretnem primeru je prosilka zastavila konkretna vprašanja, vendar po mnenju organa odgovori na tako zastavljena vprašanja ne predstavljajo informacije javnega značaja. Poleg tega organ tudi ne poseduje nikakršnih dokumentov, iz katerih bi bili možni odgovori na zastavljena vprašanja. Povedano drugače, če bi želel organ odgovoriti na zastavljena vprašanja, bi moral narediti podrobne analize, tega pa v skladu z ZDIJZ ni dolžan narediti. Na podlagi navedenega dejanskega stanja je tako organ ugotovil, da informacije, ki jih zahteva prosilka v e-mailu z dne 20. 7. 2018, ne predstavljajo informacij javnega značaja skladno z ZDIJZ, zato v tem delu organ ne more biti zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Povedano drugače, na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ, ne gre za informacijo javnega značaja, ki se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam.

 

Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo z dne 6. 3. 2019. Navedla je, da je organ eden od izvajalcev programa ZIP, ki ga financira Ministrstvo za notranje zadeve skupaj z Evropskim skladom za vključevanje tretjih držav. Gre za javni zavod, ki lahko poleg javne službe opravlja tudi tržne dejavnosti, če so namenjene izvajanju osnovnih dejavnosti in se financirajo izključno iz nejavnih virov. Glede na navedeno je organ nedvomno zavezanec za informacije javnega značaja, in so torej informacije o učnem gradivu, ki se uporablja pri izvajanju programa ZIP, informacije, ki spadajo v delovno področje zavezanca, kot to izhaja tudi iz odločbe IP št. 090-267/2018/4 z dne 17. 1. 2019. Nadalje je navedla, da je bilo po njenih informacijah za udeležence programa ZIP pripravljeno interno gradivo, katerega avtorica je … in so ga udeleženci programa plačali. Dejstvo, da se je učno gradivo prodajalo udeležencem tudi po letu 2015, izhaja iz izjave enega od udeležencev z dne 27. 9. 2018 in iz elektronske pošte direktorja organa, ki je 4. 7. 2018 avtorici gradiva … pojasnil, da so gradivo prodajali po ceni 15,00 EUR oziroma 30,00 EUR in da so udeleženci za nakup prejeli račun (kar je prosilka tudi priložila). Enako dokazuje račun št. REF-BL3-2278 z dne 5. 10. 2018 v znesku 30,00 EUR (z DDV), ki ga je izdal organ za »Mapa, barvno fotokopiranje 180 EUR ZIP«. Poleg tega je organ izvode tega učnega gradiva prodajal od leta 2015 tudi drugim izvajalcem programa ZIP, kar dokazuje s podatki iz odločb Andragoškega zavoda Maribor – Ljudska univerza in Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje št. 60349-1/2018-114 z dne 10.12. 2018 (v prilogi). Ker se program financira iz javnih sredstev, jo v zvezi s tem zanimajo zahtevane informacije. Kljub izrecnim in jasnim navodilom IP po odločbi št. 090-267/2018/4 z dne 17. 1. 2019 organ do danes ni odgovoril na zastavljena vprašanja, niti se ni opredelil do zahtevanih informacij javnega značaja. Prav tako ni navedel, kateri dokumenti so bili predmet presoje in zakaj se je omejil na leti 2014 in 2015, kljub temu, da so bile zahtevane informacije za obdobje od leta 2015 dalje (na kar je bilo opozorjeno v navedeni odločbi IP). Glede na predložene dokaze, zlasti glede na elektronsko pošto direktorja organa, predhodno navedeni račun in izjavo udeleženca programa, je očitno, da so navedbe organa v izpodbijani odločbi povsem neresnične. Organ je namreč udeležencem za učno gradivo izstavljal račune, torej poseduje (ali bi moral posedovati) ustrezno računovodsko dokumentacijo. Prav tako ni mogoče verjeti, da organ ne bi imel nobenih podatkov o tem, koliko izvodov učnega gradiva je prodal drugim izvajalcem programa ZIP in po kakšni ceni. Iz odločb Andragoškega zavoda Maribor – Ljudska univerza ter Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje namreč izhaja, da so za potrebe izvajanja programa ZIP od leta 2015 dalje od organa kupovali tako kopije učnega gradiva kot tudi ključke za učitelje. Iz teh odločb je razvidno tudi, da so gradivo kupili po ceni 10,00 EUR (z DDV), ključek pa po ceni 50,00 EUR (z DDV). DDV je obračunan tudi na predloženem računu organa z dne 5. 10. 2018. Od prodanega učnega gradiva se je torej obračunal in odvedel DDV, kar mora biti gotovo dokumentirano (vsaj) v računovodskih izkazih organa. Upoštevaje navedeno tako meni, da ni res, da organ ne razpolaga z nikakršnimi dokumenti, ki vsebujejo zahtevane informacije, in da za odgovore na vprašanja ne bi bilo treba izvesti podrobne analize, kot to navaja organ v izpodbijani odločbi.

 

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja ter z namenom vpogleda v podatke, ki so predmet tega pritožbenega postopka, je IP v prostorih organa, 25. 4. 2019, opravil ogled brez prisotnosti strank (ogled in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. IP je vpogledal v vzorec zbirne mape, ki je bil natisnjen posebej za ogled IP, cenik storitev, tri kontne kartice družbe Veris d.o.o. (za leta 2016 – 2018) in Dnevnik predavanj ZIP za šolsko leto 2016/2017.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, sporno je, ali razpolaga z zahtevanimi informacijami.

 

Glede na navedbe organa je IP nadalje ugotavljal, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč zavrnil prosilki dostop do zahtevanih podatkov, saj po njegovem mnenju, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ, niso zahtevane informacije, ki se nahajajo v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno.

 

Ob navedenem IP poudarja, da zavezanci sicer niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se pričakuje pojasnila, mnenja in podobno, vendar tega ni mogoče enačiti z zahtevami, ki so sicer postavljene v obliki vprašanj, vendar se ta vprašanja nanašajo na podatke, ki izhajajo iz posameznih dokumentov. Skladno z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) je treba v primeru, ko prosilec organu postavlja vprašanja, vendar iz preostale vsebine njegove zahteve izhaja, da želi pridobiti informacije javnega značaja, rešiti ključno vprašanje, ali organ razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bil razviden odgovor na zastavljeno vprašanje. V obravnavanem primeru prosilka sicer postavlja zahtevo v obliki vprašanj, vendar se njena zahteva nanaša na konkretne dokumente in tudi iz pritožbenih navedb prosilke izhaja, da zahteva podatke, ki bi morali po njenem mnenju izhajati iz konkretnih dokumentov. Povedano drugače, če odgovor na postavljeno vprašanje izhaja iz posameznega dokumenta, je organ dolžan odločiti o dostopu do tega dokumenta. IP tako ne more slediti navedbi organa, da odgovori na vprašanja prosilke ne predstavljajo informacije javnega značaja.

 

Upoštevaje pojem informacije javnega značaja in predmet zahteve, ki je postavljen po določenih kriterijih prosilke, je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga, kar pa pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«.

 

IP ob tem ugotavlja, da se zahteva prosilke nanaša na javno veljavni izobraževalni program za odrasle Začetna integracija priseljencev (ZIP)[1], ki ga je organ začel izvajati leta 2012[2]. Po pojasnilih organa je predmetno gradivo nastalo v okviru projekta ZIP v letih 2014 – 2015. Naslednji projekt se je imenoval »Izvajanje programa ZIP in izvajanje programa, prilagojenega na podlagi javno veljavnega programa slovenščina kot drugi tuji jezik (2015 – 2018)«, sedaj pa se izvaja ponovno projekt »Začetna integracija priseljencev«. Pri vseh treh projektih so se in se uporabljajo zbirne mape, ki so, kot že navedeno, različno sestavljene glede na različne module in ciljne skupine.

 

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je posamezna zbirna mapa sestavljena iz več delov in da je učno gradivo z naslovom »Začetna integracija priseljencev, Interno gradivo«, ki je predmet zahteve, lahko sestavni del posameznih zbirnih map, odvisno od potrebe posameznika. Kot je ustrezno pojasnil organ, učitelji pripravljajo in uporabljajo pri pouku gradiva glede na potrebe posamezne skupine in tako npr. za potrebe skupine nepismenih to gradivo ni relevantno. Prav tako lahko posamezen učitelj presodi, da gradiva »Začetna integracija priseljencev, Interno gradivo« ne bo uporabljal, oziroma se lahko odloči samo za posamezni modul tega gradiva. Program namreč organu nalaga, da se prilagodi posamezniku. Povedano drugače, predmetno gradivo ni bilo sestavni del vsake pripravljene zbirne mape in tudi če je bilo sestavni del posamezne zbirne mape, ni nujno, da je bilo celotno predmetno gradivo sestavni del posamezne zbirne mape. Navedeno izhaja tudi iz odločb Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje (št. 60349-1/2018-114 z dne 10. 12. 2018) in Andragoškega zavoda Maribor – Ljudska univerza, ki ju je predložila prosilka sama. Iz odločb namreč izhaja, da so za udeležence programa ZIP zagotovili fotokopije učnih kompletov ZIP (več avtorjev organa) in da so za te fotokopije plačali organu 10,00 EUR z DDV po posameznem učnem kompletu.

 

Nadalje je IP ugotovil, da organ ne beleži posebej podatkov o sestavi posamezne zbirne mape, ki jo je pripravil za posamezne udeležence programa. V zvezi s tem je IP vpogledal v Dnevnik predavanj ZIP za šolsko leto 2016/2017. Ker gre za učno gradivo, organ tudi ne razpolaga z izvodi posameznih zbirnih map, kar posledično pomeni, da v posamezne zbirne mape ni mogoče več neposredno vpogledati.

 

Koliko izvodov gradiva »Začetna integracija priseljencev, Interno gradivo« je organ pripravil, tudi ni mogoče ugotoviti iz računov, saj se praviloma pri opisu navede »Gradivo kopije« ali »Gradivo ZIP« oziroma npr. »Mapa, barvno fotokopiranje 180 ur ZIP«, torej splošen opis in ne konkretna sestava pripravljenega gradiva. V zvezi s tem je IP vpogledal v kontne kartice, ki se nanašajo na družbo VERIS, d.o.o., Ljubljana, pa tudi v račun za fizično osebo (št. REF-BL3-2278 z dne 5. 10. 2018), ki ga je posredovala prosilka sama. Ob tem je po pojasnilih organa ugotoviti, da je organ sicer fotokopije določenega gradiva, med drugim tudi predmetnega gradiva, posredoval določenim subjektom, kot je prej navedena družba, Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Ljudska univerza Kranja,…, vendar tudi v teh primerih ni bilo fotokopirano le predmetno gradivo, cena pa je bila določena za posamezen izvod gradiva.

 

IP je tako sledil navedbi organa, da ne razpolaga s podatkom o tem, koliko Zbirnih map je bilo pripravljenih s predmetnim gradivom. Upoštevaje navedeno tudi ni mogoče ugotoviti, po kakšni ceni so bili pripravljeni izvodi predmetnega gradiva. Kot že navedeno, zbirne mape oziroma fotokopije niso predstavljale samo gradiva »Začetna integracija priseljencev, Interno gradivo«. Slednje dodatno potrjuje tudi izjava enega od udeležencev programa z dne 27. 9. 2018, posredovana s strani prosilke, iz katere izhaja enotna cena, plačana za zbirno mapo, katere sestavni del je bilo predmetno gradivo. Prav tako pa to potrjujeta predhodno navedeni odločbi Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje ter Andragoškega zavoda Maribor – Ljudska univerza, iz katerih izhaja, da so za fotokopije učnih kompletov (gradivo več avtorjev) plačali po enotni ceni 10 EUR z DDV. Ob tem je potrebno navesti še, da so posamezniki prejeli učno gradivo brezplačno (npr. osebe z mednarodno zaščito in brezposelni).

 

Na podlagi vsega navedenega je tako mogoče ugotoviti, da organ prav tako ne razpolaga v materializirani obliki s podatki, komu vse je bilo predmetno gradivo pripravljeno.

 

IP je torej sledil navedbi organa, da na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal v materializirani obliki.

 

IP ob navedenem poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje zbirko podatkov, s katero ne razpolaga.

 

V zvezi s pojasnili prosilke o razlogu vložitve zahteve, pa IP navaja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

 

Glede na navedbe prosilke in organa IP poudarja še, da odločitev v obravnavanem primeru ni v ničemer izhajala iz kakršnekoli presoje z vidika avtorskega dela in pravic v zvezi s tem.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag tako zaključil, da pritožba prosilke ni utemeljena, zato jo je zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil,

da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[3] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 


[1] Uradni list RS, št. 57/11.

[2] Odločba Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport št. 6033-389/2011/4 z dne 9. 5. 2012.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.