Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.02.2021
Naslov: prosilec - Javne službe Ptuj d.o.o.
Številka: 090-44/2021
Kategorija: Javna naročila, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je z odločbo delno zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov v zvezi z zagotavljanjem sistema mobilnega plačevanje parkirnine na področju Mestne občine Ptuj, zaradi varstva poslovnih skrivnosti in iz razloga, da s posameznimi zahtevanimi podatki ne razpolaga v materializirani obliki. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker se organ ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov in ni dovolj popolno ugotovil dejstev, ki so relevantna v obravnavanem primeru. Ker organ ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP, je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-44/2021/2

Datum: 18. 2. 2021

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 21. 1. 2021, zoper odločbo Javnih služb Ptuj, podjetje za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ), št. 1_IJZ/2021 z dne 11. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 21. 1. 2021 se ugodi. Odločba Javnih služb Ptuj, podjetje za izvajanje gospodarskih javnih služb in drugih dejavnosti, d.o.o., št. 1_IJZ/2021 z dne 11. 1. 2021, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek, ki mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od vročitve te odločbe.
  1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 9. 12. 2020 zahteval od organa v obliki fotokopij ali elektronskega zapisa:

  • ponudbo, ki jo je za projekt mobilnega plačevanja parkirnine na področju Mestne občine Ptuj v postopku javnega povpraševanja posredovala družba …  (v nadaljevanju: ….);
  • pogodbo za zagotavljanje sistema mobilnega plačevanje parkirnine, ki je bila sklenjena na podlagi navedene ponudbe;
  • vso preostalo dokumentacijo iz vseh dosedanjih spisov organa oziroma postopkov javnega naročanja v zvezi s projektom zagotavljanja sistema  mobilnega plačevanje parkirnine na področju Mestne občine Ptuj, ki se nanaša na javne podatke o specifikaciji ponujenih storitev, ceni na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupni vrednost iz ponudbe, ter vse tiste podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika družbe … v okviru drugih meril;
  • vse obračune provizij izbranega ponudnika družbe ... po pogodbi in vse izdane račune, ki jih je organ prejel po pogodbi, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pojasnil je, da je bil v postopku izbire ponudb na podlagi javnega povpraševanja v letu 2016 za izvedbo projekta zagotavljanja sistema mobilnega plačevanja parkirnine na področju Mestne občine Ptuj seznanjen o sklenitvi neposredne pogodbe organa z družbo ... na podlagi ponudbe, ponudbe prosilca pa organ očitno ni obravnaval kljub dejstvu, da je bila ponudba zelo ugodna. Mnenja je, da je bila ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka. Meni pa tudi, da zahtevani podatki predstavljajo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 1_IJZ/2021 z dne 11. 1. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je prosilcu dostop do zahtevanih podatkov delno zavrnil. Navedel je, da ZDIJZ izhaja iz načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar posebej in taksativno navaja izjeme od tega. Po preučitvi zahteve je tako, v skladu s 7. členom ZDIJZ, odločil, da se mora za del zahteve, ki se nanaša na posredovanje Pogodbe o zagotavljanju storitve mParking, sklenjene med organom in družbo ... (v nadaljevanju: Pogodba), izvesti delni dostop do te informacije, ker le-ta vsebuje izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V točki 12.3. Pogodbe je namreč določeno, da je Pogodba in njena vsebina poslovna skrivnost. Organ je izvedel delni dostop do Pogodbe tako, da je prekril vsebino pogodbe, razen osnovnih podatkov o sklenjenem pravnem poslu po prvem odstavku 6.a člena ZDIJZ. Organ je torej dostop do Pogodbe delno zavrnil. V delu zahteve, ki se nanaša na podatke v zvezi z izvedenim javnim naročilom, pa je pojasnil, da glede na vrednost projekta, v skladu z Zakonom o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3)[1], ni izvedel postopka javnega naročanja, torej s takšno dokumentacijo ne razpolaga. V kolikor bi bil postopek izveden, bi bila dokumentacija javno objavljena in je organ ne bi bil dolžan posredovati prosilcu, temveč bi ga napotil na prosto dostopne javne evidence (peti odstavek 6. člena ZDIJZ). V preostalem delu zahteve, ki se nanaša na ponudbo, račune in obračune, pa je organ prosilcu dostop omogočil, ter jih priložil odločbi.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 21. 1. 2021, iz razloga napačne uporabe materialnih predpisov (1. točka prvega odstavka 237. člena ZUP) in napačne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 237. člena ZUP). IP je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo organa v zavrnilnem delu odpravi ter odloči, da je organ dolžan v roku osmih (8) dni v obliki fotokopij ali po elektronski poti posredovati vse ponudbe, ki jih je za projekt zagotavljanja mobilnega plačevanja parkirnine na področju Mestne občine Ptuj posredovala družba …, vse pogodbe, sklenjene na podlagi teh ponudb ter vso preostalo dokumentacijo iz dosedanjih spisov oziroma postopkov javnega naročanja organa oziroma Mestne občine Ptuj v zvezi s projektom zagotavljanja mobilnega plačevanja parkirnine na področju Mestne občine Ptuj, ki se nanaša na javne podatke o specifikaciji ponujenih storitev, ceni na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupni vrednost iz ponudbe, ter vse tiste podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika družbe ... v okviru drugih meril, ter vse obračune provizij izbranega ponudnika, organu pa tudi naloži v plačilo vse priglašene stroške zadevnega pritožbenega postopka, v roku 15 dni in pod izvršbo. Po njegovem mnenju je organ svojo odločitev glede prekritih delov Pogodbe obrazložil s pavšalnim sklicevanjem na poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Prav tako naj bi se na poslovno skrivnost sklicevala sama Pogodba, zaradi česar je organ izvedel delni dostop, preostali del zahteve, ki se nanaša na podatke v zvezi z izvedenim javnim naročilom, pa je zavrnil, ker z njimi ne razpolaga. Po mnenju prosilca je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, saj temelji na napačni uporabi materialnih predpisov in posledično zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, zaradi česar jo je treba iz razlogov, ki so podrobneje obrazloženi v nadaljevanju, odpraviti. Iz previdnosti je še pripomnil, da je pritožbeni organ dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v mejah pritožbenih navedb pritožnika, prav tako pa mora po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka ali ni prekršen materialni zakon. Navedel je, da mu iz posredovane pogodbe ni jasno, katera družba je sploh izvajalka storitev, saj je v uvodu pogodbe kot izvajalec navedena domnevna firma …, ki naj bi jo zastopala direktorica …. V AJPES-u je seveda preveril obstoj te družbe, pri čemer iskalnik ob vpisu citirane firme ni ponudil nobenega zadetka, niti ob iskalnem pogoju »aktivne enote«, niti ob iskalnem pogoju »izbrisane enote«. V posledici navedenega je prepričan, da ta niti ni nikoli obstajala in zato z organom ni mogla nikoli skleniti veljavne pogodbe. Iz zadnje strani Pogodbe, kolikor vsebina pogodbe ni prekrita, pa je prosilec razbral pri podpisu domnevne direktorice … žig družbe …. Sodeč po priloženem rednem izpisu iz sodnega registra je bila vpisana v Sodni register 3. 4. 2017, zato mu ni jasno, kako je lahko bila podpisnik Pogodbe, če ob podpisu le-te sploh še ni obstajala. Iz zgodovinskega izpisa Sodnega registra pa prav tako ni nikjer razvidno, da bi bila imenovana direktorica te družbe, kot to izhaja iz delno posredovane Pogodbe, kar kaže na to, da je Pogodbo podpisala oseba, ki za to ni imela pooblastila. Prav tako prosilcu ni jasno, kako je lahko organ podpisal pogodbo z neobstoječo družbo. Takšno poslovanje oziroma ravnanje organa je najmanj nevestno in povsem v nasprotju z načelom skrbnosti dobrega gospodarstvenika oziroma gospodarja, ter ima po prepričanju prosilca več znakov različnih kaznivih dejanj. Nadalje je navedel, da je zahteval posredovanje vseh sklenjenih pogodb na podlagi ponudb izbranega ponudnika za zagotavljanje sistema mobilnega plačevanja parkirnine na področju Mestne občine Ptuj, dobil pa je posredovano skoraj v celoti prikrito očitno neobstoječo pogodbo, katero je organ sklenil z očitno neobstoječo gospodarsko družbo. Jasno je navedel, da zahteva posredovanje pogodbe izbranega ponudnika, in sicer družbe ..., vendar takšne pogodbe organ prosilcu ni posredoval. Iz spletne aplikacije za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji - ERAR nedvoumno izhaja, da sta organ in družba ... v poslovnem razmerju, pri čemer je organ družbi v obdobju od septembra 2017 in do januarja 2021 nakazal za skupno 6.450,54 EUR nakazil, med organom in domnevnim sopogodbenikom po Pogodbi, t.j. družbo … pa v spletni aplikaciji ERAR ni razvidna nobena transakcija. Očitno je organ v poslovno pogodbenem razmerju z družbo ... in ne z družbo …, niti z neobstoječo družbo …, zaradi česar je prepričan, da organ razpolaga s pogodbo z družbo ..., oziroma vsaj z njeno družbo prednico, družbo ..., vendar slednje organ kljub jasni zahtevi, ni posredoval. V posledici navedenega je trdno prepričan, da je organ z izpodbijano odločbo napačno ugotovil dejansko stanje, s tem, ko je kljub jasni zahtevi posredoval pogodbo z neobstoječo družbo, namesto zahtevane pogodbe z družbo … oziroma z družbo ….. Prav tako je organ z izpodbijano odločbo napačno ugotovil dejansko stanje s tem, ko je v obrazložitvi navedel, da z drugo zahtevano dokumentacijo oziroma z obračuni provizij izbranega ponudnika ne razpolaga. Takšne trditve organa so po trdnem prepričanju prosilca očitno neresnične, saj, kot je to navedel že zgoraj, je poslovni odnos organa in družbe ..., skupaj z izvedenimi transakcijami razviden iz spletne aplikacije ERAR. Organ je tako v izpodbijani odločbi tudi na podlagi navedenega očitno napačno ugotovil dejansko stanje. Dodatno je opozoril na vsebinske in oblične pomanjkljivosti s strani posredovane ponudbe, ki naj bi se po trditvah organa iz obrazložitve izpodbijane odločbe nanašala na družbo s firmo »…«, pri čemer je firma na ponudbi napisana ročno, brez dodatna pravno organizacijske oblike. Prav tako je posredovana ponudba št. 15-1051 odtisnjena na dopisni glavi in nogi organa, zaradi česar iz slednje ni mogoče razbrati ponudnika. Na zadnji strani ponudbe je sicer naveden direktor »…«, pri čemer posredovana ponudba ne vsebuje niti žiga niti podpisa zakonitega zastopnika ponudnika, in tako ni mogoče ugotoviti, na katerega ponudnika se sploh nanaša. Prosilec je tako prepričan, da organ razpolaga z izvirnikom ponudbe, na podlagi katere je bila sklenjena pogodba z izvajalcem storitev oziroma ponudnikom za zagotavljanje sistema mobilnega plačevanja parkirnine na področju Mestne občine Ptuj. IP je tako predlagal, da pri organu opravi ogled in camera. Organ je prosilcu sicer posredoval obračune za časovno obdobje od meseca februarja 2016 do meseca januarja 2017, ni pa posredoval zahtevanih obračunanih provizij izbranega ponudnika, družbe …, čeprav je iz že zgoraj pojasnjenih transakcij, razvidnih v spletni aplikaciji ERAR nedvomno, da takšni obračuni pri organu obstajajo. Ker organ zahtevanih obračunov, kljub temu da z njimi gotovo razpolaga, pritožniku ni posredoval, je s tem v izpodbijani odločbi napačno ugotovil dejansko stanje. Na podlagi vsega zgoraj navedenega je prepričan, da je organ v izpodbijani odločbi večkrat zmotno ugotovil dejansko stanje, zaradi česar je zahtevo prosilca v zvezi s posredovanjem ponudbe oziroma ponudb, pogodbe z izbranim ponudnikom, družbo …, preostale zahtevane dokumentacije in zahtevanih obračunov provizij z izbranim ponudnikom zavrnil neutemeljeno. Po njegovem mnenju je organ v izpodbijani odločbi tudi zmotno uporabil 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z 2. členom Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[2]. Pojem poslovne skrivnosti in njeno varstvo ureja prvi odstavek 2. člena ZPosS. Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (drugi odstavek 2. člena ZPosS). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Pri presoji, ali pomeni določena informacija poslovno skrivnost, ki opravičuje zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, bi bil organ torej dolžan upoštevati zgornje omejitve in načela, česar pa po mnenju prosilca ni storil. Po mnenju prosilca namreč zahtevani podatki ne morejo biti poslovna skrivnost, saj gre za podatke, ki ne predstavljajo izjeme poslovne skrivnosti, in podatke, ki so javni po samem zakonu. V nadaljevanju je izpostavil, da je organ v izpodbijani odločbi navedel, da je Pogodba in očitno tudi Priloga 1 A – opis funkcionalnosti mPARKING, opredeljena kol poslovna skrivnost, ker naj bi to izhajalo iz točke 12.3 citirane pogodbe. Vsled tega je prekril vsebino pogodbe, razen dela pogodbe, iz katerega bi naj izhajali osnovni podatki o sklenjenem pravnem poslu, pri čemer iz takšne obrazložitve v izpodbijani odločbi sploh ni mogoče razbrati, čigavo poslovno skrivnost naj bi delno posredovana Pogodba sploh predstavljala, prav tako ni razvidno tudi, kdo zatrjuje poslovno skrivnost in v kakšnem obsegu naj se jo varuje. Glede na to, da se je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe pavšalno skliceval na poslovno skrivnost in da je zatrjeval izjemo varstva poslovne skrivnosti po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, bo moral IP najprej preveriti, ali so izpolnjeni kriteriji za varstvo poslovne skrivnosti po 2. členu ZPosS. Prosilec v svoji zahtevi za dostop z dne 9. 12. 2020 ni zahteval nikakršne dokumentacije, ki ne bi bila vsaj splošno znana ali ne bi bila dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij. Prosilec je družba, ki ravno tako kot družba ..., nudi storitve mobilnega plačevanja parkirnine, zaradi česar na trgu v okviru javno dostopnih podatkov spremlja poslovanje konkurenčnih ponudnikov, saj se z njimi srečuje na trgu. Prav tako poslovno razmerje med družbo …. in organom ni nikakršna skrivnost, saj lahko vsakdo, ki na področju Mestne občine Ptuj parkirnino plača z mobilno aplikacijo, izve, da to storitev na področju Mestne občine Ptuj nudi prav družba …. Ne nazadnje je ta podatek že razviden iz računa za opravljeno storitev parkiranja (seveda pod predpostavko, da ga izvajalec storitve sploh izda). Že na podlagi navedenega je prepričan, da kriterij poslovne skrivnosti iz 1. alineje prvega odstavka 2. člena ZPosS ni izpolnjen, zaradi česar dokumentacija, ki jo je zahteval v zahtevi, ne predstavlja poslovne skrivnosti. Prav tako mu ni znano, da bi organ ali družba … zahtevano dokumentacijo določili kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanili vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s temi informacijami, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Informacije pa morajo imeti poleg zgoraj navedenega še tržno vrednost, ki jo ZPosS določa kot dodaten pogoj za obstoj poslovne skrivnosti. Skladno s stališčem predlagatelja zakona se šteje, da imajo strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe. ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti).[3] V ZPosS torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode« in ta je na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije. Breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, pa je na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje. V konkretnem primeru torej na strani organa (oziroma družbe …, kolikor bi bila ta v postopku eventualno udeležena kot stranska udeleženka), takšnega dokaznega bremena pa organ, niti izbrani ponudnik, v izpodbijani odločbi ni zmogel. Kolikor pa bi IP dejansko menil, da zahtevana dokumentacija vsebuje informacije, ki niso javne, bi imel organ še vedno na voljo možnost, da tovrstne informacije anonimizira oziroma. jih v posredovani dokumentaciji prekrije, vendar nikakor ne na način, da v Pogodbi prekrije informacije v zvezi z razlago pogodbe, predmetom pogodbe, podelitvijo licence, obveznostmi in zagotovili …, z obveznostmi in izjavo naročnika, kot v 6. točki pogodbe, pri čemer vsebina te točke iz pogodbe zaradi neutemeljenega anonimiziranja ni razvidna, kot v 7. točki pogodbe, pri čemer vsebina te točke iz Pogodbe zaradi neutemeljenega anonimiziranja ni razvidna, prav tako kot v 8., 9. in 10. točki Pogodbe. Skrajno neverjetno po mnenju prosilca je, da organ meni, da so določbe Pogodbe v zvezi z razlago in pogodbenimi obveznostmi pogodbenih strank poslovna skrivnost, če gre za organ oziroma pogodbeno stranko, katere edini družbenik je Mestna občina Ptuj, in gre posledično za porabo javnih sredstev. Tudi iz tega razloga je prepričan, da zahtevane prekrite informacije ne predstavljajo zatrjevane izjeme poslovne skrivnosti in jih organ ni imel pravice anonimizirati. Na podlagi navedenega se izkaže, da ni izpolnjen niti pogoj iz druge alineje prvega odstavka 2. člena ZPosP, zaradi česar se organ v zvezi z dokumentacijo, ki jo je v svoji zahtevi za zahteval prosilec, ne more sklicevati na poslovno skrivnost. V nadaljevanju je pojasnil še, da četudi bi bilo mogoče zaključiti, da gre v primeru zahtevane dokumentacije za poslovno skrivnost, bi bilo potrebno zahtevane podatke razkriti na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZPosS, ker gre za podatke, ki so po zakonu javni, in sicer gre za podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Prosilec je z zahtevo z dne 9. 12. 2020 od organa zahteval, da mu posreduje zgolj dokumentacijo, ki se nanaša na javne podatke družbe … po pogodbi. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, pridejo v poštev pri opredelitvi pojma javnih sredstev določbe Zakona o računskem sodišču (v nadaljevanju:ZRacS-1)[4], ki v 3. alineji 2. točke petega odstavka 20. člena določa, da je uporabnik javnih sredstev tudi pravna oseba zasebnega prava, v kateri ima država in lokalna skupnost večinski delež. Ker je edina družbenica organa v konkretnem primeru Mestna občina Ptuj, ki je prav tako uporabnica javnih sredstev, skladno z relevantnimi določbami Zakona o financiranju občin in Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF)[5], ne more biti nikakršnega dvoma, da je organ porabnik javnih sredstev. Zahtevana dokumentacija ki jo je organ posredoval le delno oziroma je njeno vsebino prekril, se nanaša na »projekt mobilnega plačevanja parkirnin na območju Mestne občine Ptuj« Glede na to, da organ sklenitve Pogodbe na območju Mestne občine Ptuj na podlagi predhodne ponudbe ne zanika, in jo je celo s prekrito vsebino poslal prosilcu, očitno z zahtevano dokumentacijo v celoti razpolaga. Prav tako je prosilec prepričan, da razpolaga organ s smiselno enako oziroma vsaj podobno pogodbo ali aneksom s trenutnim ponudnikom storitev, družbo ...., vendar slednje prosilcu ni posredoval, čeprav je poslovno pogodbeni odnos med organom in družbo ... razviden iz spletne aplikacije ERAR. Po trdnem prepričanju prosilca organ prav tako razpolaga s preostalo zahtevano dokumentacijo ter dokumentacijo v spisu, in sicer najmanj s pogodbo ali aneksom z družbo .... Prav tako je v luči zahtevane dokumentacije in obrazložitve izpodbijane odločbe nesporno, da družba ... očitno oddaja organu v uporabo sistem za plačevanje parkirnine z mobilnimi in spletnimi storitvami na območju Mestne občine Ptuj, organ pa ji (vsaj) za te storitve verjetno plačuje v zahtevani dokumentaciji dogovorjene denarne zneske, zaradi česar tudi slednji predstavljajo informacijo, ki je absolutno javna. Na podlagi navedenega ne more biti nikakršnega dvoma, da gre v primeru zahtevane dokumentacije za podatke o porabi javnih sredstev oziroma za podatke, ki lahko imajo za posledico porabo javnih sredstev, zato je organ z izpodbijano odločbo zmotno uporabil 6 člen ZDIJZ s tem, ko pri presoji utemeljenosti zahteve ni upošteval tretjega odstavka 6 člena ZDIJZ. Ne nazadnje se je verjetno že v izpodbijani odločbi zavedal, da gre v konkretnem primeru za podatke v zvezi s (potencialno) porabo javnih sredstev, zato je prosilcu posredoval sicer pomanjkljive obračune za obdobje od meseca februarja 2016 do meseca januarja 2017. Seveda so posredovani pomanjkljivi obračuni absolutno javni, a je na drugi strani absolutno javna tudi prekrita posredovana Pogodba in druge zahtevane listine in dokumentacija, ki se nahaja v spisu in se eventualno nanaša na porabo javnih sredstev. Ne nazadnje je smisel določbe tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v institutu nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Da bi se dosegel namen, ki ga navedena določba zasleduje, torej seznanitev javnosti o načinu razpolaganja s sredstvi, ki jih sprejema organ za storitve izvajanja »projekta mobilnega plačevanja parkirnin na območju Mestne občine Ptuj«, je v obravnavanem primeru treba v celoti razkriti tudi podatke, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi. Gre namreč za podatke, ki so javni že na podlagi zakona, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev (tretji odstavek 2. člena ZPosS v povezavi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ). Prav tako je prepričan, da je zahtevana dokumentacija absolutno javna tudi na podlagi relevantnih določb ZJN-3, v kolikor je (oziroma bi) bila izbira ponudnika storitev izvedena v postopku javnega naročanja. Načelo transparentnosti javnega naročanja v drugem odstavku 6. člena ZJN-3 določa, da so postopki javnega naročanja javni, zaradi česar se organ tudi iz tega razloga (če je seveda bil izveden postopek javnega naročanja), v zvezi z zahtevano dokumentacijo ne more sklicevati na izjeme poslovne skrivnosti. Slednje jasno potrjuje tudi določba drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Zaključil je, da gre pri zahtevani dokumentaciji za dokumente, ki so po samem zakonu v celoti javni, zaradi česar jih ne varujejo pravila o poslovni skrivnosti, četudi bi organ in družba ... oziroma … oziroma neobstoječa družba …, zahtevano dokumentacijo resnično določili kot poslovno skrivnost. Organ je v izpodbijani odločbi s tem, ko je nekritično vztrajal pri izjemi poslovne skrivnosti, zmotno uporabil tako 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 2. člena ZPosS (prej 39. člen ZGD-1), kakor tudi 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi s prvim odstavkom 2. člena ZPosS, posledično pa je tudi zmotno ugotovil dejansko stanje. Upoštevaje zgoraj navedeno prosilec IP poziva, da zadevno pritožbo sprejme v obravnavo ter da zadevni pritožbi v celoti ugodi in odloči, kot je to predlagal prosilec že v uvodu.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. SMZ-5/2021 z dne 9. 2. 2021, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odločbo s prilogami, poziv družbi ... z dne 4. 2. 2021 in Pogodbo.

 

Pritožba je utemeljena.

 

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu.

 

IP nadalje ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ kot izvajalec javne službe zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ. Iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja[6] izhaja, da je organ zavezanec za informacije javnega značaja na različnih pravnih podlagah, med drugim je zavezanec tudi kot javno podjetje, ki je izvajalec javne službe na podlagi Odloka o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju: Odlok)[7]. Iz registra nadalje sledi, da je organ v stoodstotni lasti ustanoviteljice Mestne občine Ptuj.

 

V zvezi z nadaljnjo presojo zadeve pa IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Organ se namreč ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov in ni dovolj popolno ugotovil dejstev, ki so relevantna v obravnavanem primeru. IP ugotavlja, da organ v izreku izpodbijane odločbe ni konkretno navedel, kateri posamezni dokumenti so bili predmet njegove presoje, upoštevaje predmet zahteve prosilca, in v katerem delu teh dokumentov je dostop zavrnil. Organ je namreč v izreku pavšalno zavrnil zahtevo v delu, brez konkretne navedbe dokumentov. Nadalje IP ugotavlja, da je organ v sami obrazložitvi izpodbijane odločbe zavrnil dostop do vseh določil Pogodbe, razen podatkov, ki predstavljajo osnovne podatke posla po prvemu odstavku 6.a člena ZDIJZ, brez konkretne utemeljitve, pri tem pa se zgolj skliceval na zakonsko določilo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in točko 12.3 Pogodbe. Organ se tako do podatkov Pogodbe sploh ni opredelil z vidika obstoja poslovne skrivnosti po določbah Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1)[8], kar pomeni, da se ni konkretno opredelil do same izjeme od prostega dostopa, in tudi ni upošteval, da bi moral dostop do podatkov tega posla presojati kot zavezanec po 1. členu ZDIJZ in ne kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1.a členu ZDIJZ. Prav tako IP ugotavlja, da organ pri dostopu do podatkov Pogodbe sploh ni upošteval izjeme od izjem, torej se o dostopu do določil Pogodbe sploh ni opredelil z vidika porabe javnih sredstev. Ob tem IP ugotavlja tudi, da organ v postopek na prvi stopnji ni pritegnil družbe ... kot morebitnega stranskega udeleženca, ampak je družbo obvestil šele o pritožbi po izdani odločbi (poziv z dne 4. 2. 2021). IP ugotavlja tudi, da je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj navedel, da z dokumentacijo javnega naročila ne razpolaga, ker glede na vrednost posla ni izvedel postopka javnega naročanja v skladu z določili ZJN-3. Organ pri presoji predmeta zahteve tako ni upošteval vseh določb ZJN-3, ne glede na to, da ni izvedel postopka javnega naročanja. V zvezi s tem IP izpostavlja dejstvo, da je naročnik tudi v postopkih naročil male vrednosti, pri t.im. »evidenčnih naročilih«, kot je v obravnavanem primeru, dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti, v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3. Naročnik mora za ta naročila voditi tudi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom tega zakona. Ob tem IP pripominja, da se pri »evidenčnih naročilih« uporabljajo zgolj določene določbe ZJN-3, med katerimi pa ni 35. člena, ki ureja javnost podatkov. Upoštevaje pritožbene navedbe, predmet zahteve ter priložene dokumente, ki jih je organ posredoval prosilcu, pa IP ugotavlja tudi, da organ ni odločil o vseh dokumentih zahteve. Zahteva prosilca se namreč nanaša tudi vso preostalo dokumentacijo iz vseh dosedanjih spisov organa oziroma postopkov javnega naročanja v zvezi s projektom zagotavljanja sistema mobilnega plačevanje parkirnine na področju Mestne občine Ptuj. Kot je pravilno opozoril tudi prosilec, bi moral organ razpolagati vsaj še z aneksom oziroma pogodbo, sklenjeno z družbo .... Organ je namreč odločil o dostopu do podatkov Pogodbe, sklenjene z družbo …, med tem ko sedaj poslovno sodeluje z družbo …. Povedano drugače, zahteva prosilca se nanaša prav na vse dokumente v zvezi s projektom zagotavljanja sistema mobilnega plačevanje parkirnine na področju Mestne občine Ptuj, tudi morebitni dokument organa o javnem povpraševanju organa v zvezi z zagotavljanjem sistema mobilnega plačevanje parkirnine. Zahteva tako zajema tudi vse dokumente družbe …, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki.

 

Organ torej ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP. Ker je torej organ bistveno kršil pravila upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP), je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, kar utemeljuje v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.

 

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

 

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

 

V skladu s tretjim odstavkom 251. čl. ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

 

Organ je dolžan v skladu z načelom materialne resnice ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Pred izdajo odločbe mora organ ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele upravne odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Kadar se odloča o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi oziroma o več zahtevkih, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.[9]

 

V ponovljenem postopku je organ dolžan najprej jasno opredeliti, kateri posamezni dokumenti so bili predmet njegove presoje. Pri tem mora upoštevati predmet zahteve prosilca, ki ne zajema samo ponudbe družbe …, Pogodbe ter računov in obračunov po Pogodbi, ampak vso dokumentacijo iz vseh dosedanjih spisov organa oziroma postopkov javnega naročanja v zvezi s projektom zagotavljanja sistema mobilnega plačevanje parkirnine na področju Mestne občine Ptuj, torej tudi aktualno. Organ mora nato zahtevane dokumente presoditi tudi z vidika obstoja izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem, mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[10] ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe). 

 

Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so predmet presoje in niso prosto dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št… . se prekrije …, in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Kot že navedeno, ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja, in odločiti o stroških postopka.

 

Pri uporabi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ dolžan upoštevati določbe 39. člena ZGD-1 ali določbe ZPosS, odvisno, kdaj so nastali podatki, ki so predmet presoje.[11] Če se presoja nanaša na podatke, ki izhajajo iz dokumentov, nastalih po uveljavitvi ZPosS, se pojem poslovne skrivnosti presoja po določbah prvega in drugega odstavka 2. člena ZPosS. Ob tem IP pripominja, da je v skladu s slovensko sodno prakso dokazno breme pri pojasnjevanju, zakaj zahtevane informacije pomenijo konkurenčno prednost, na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje, kot je to pravilno izpostavil že prosilec.[12]

 

Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana izjema katera od izjem od dostopa po ZDIJZ, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo poslovne skrivnosti) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javnih sredstev) je sicer potrebno razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Povedano drugače, poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[13] Pri tem je treba upoštevati tudi določbe ZJF, ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Občina kot lastnik parkirišč je namreč porabnik javnih sredstev, zato na trgu ne nastopa brez omejitev, česar se morajo zavedati tudi poslovni subjekti, ki vstopajo v takšna obligacijska razmerja. Tudi organ je v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe porabnik javnih sredstev, posledično pa podatki o porabi teh sredstev predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.[14] Organ namreč opravlja lokalne gospodarske javne službe na podlagi podeljene koncesije. Kot izhaja iz 1. člena Odloka predstavlja ta koncesijski akt, s katerim so določeni predmet in pogoji za podelitev koncesij ter urejena druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij, med drugim tudi za lokalno gospodarsko službo urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč. Odlok je bil sprejet na podlagi Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Ptuj[15], ki v prvem odstavku 6. člena kot eno do izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb določa dejavnost »urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč«. Odlok o koncesiji za urejanje javnih parkirišč in odvoz nepravilno parkiranih vozil na območju Mestne občine Ptuj[16] tako nadalje določa, da ta gospodarska javna služba zajema tudi:

  • organizacijo izgradnje parkirnih površin;
  • vzdrževanje parkirnih površin (vzdrževanje, čiščenje, odstranjevanje snega, vzdrževanje zelenic, drevja, ipd.), ki so na zemljiščih v lasti Mestne občine Ptuj;
  • postavljanje, zamenjava, dopolnjevanje, odstranjevanje in vzdrževanje opreme na parkiriščih,
  • pobiranje parkirnine na javnih površinah.

Kot podatke o porabi javnih sredstev je torej treba šteti vse podatke, ki izkazujejo, ali je organ pri sklepanju pogodb, ki se nanašajo na sistem mobilnega plačevanja parkirnine, ravnal gospodarno, kakšne obveznosti je prevzel in pod kakšnimi pogoji, kakšne finančne posledice ima pogodbeno razmerje oziroma kakšne, kratkoročne in dolgoročne obveznosti in pravice, iz njega izhajajo za organ. Dejstvo namreč je, da bi bila finančna sredstva, pridobljena s pobiranjem parkirnin, razporejena drugače, če ne bi bilo sklenjene pogodbe z družbo ... (oziroma drugimi poslovnimi subjekti), torej če bi parkirnino pobiral neposredno organ.

 

IP pa opozarja še na določbe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS-1)[17]. V postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem (kamor sodijo tudi nepremičnine, npr. parkirišča) in pri sprejemanju odločitev se zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. Ravnanje s stvarnim premoženjem je javno, če zakon ne določa drugače. IP pa v zvezi s tem izpostavlja tudi eno zadnjih sodb Upravnega sodišča, ki se nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem organa lokalne samouprave, in sicer sodbo št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020.

 

IP ob navedenem pripominja še, da je treba v primeru obstoja varovanih osebnih podatkov upoštevati Splošno uredba o varstvu osebnih podatkov[18], ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1[19] (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku.

 

O zahtevi za povrnitev stroškov postopka

 

Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Obravnavani pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, tako da prosilec sama nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[20] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 

 

 


[1] Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18.

[2] Uradni list RS, št. 22/19.

[3] Tako tudi IP v odločbi št. 090-104/2020/7 z dne 10. 8. 2020.

[4] Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12.

[5] Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18.

[6] Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

[7] Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/08, 10/12, 13/13, 15/13, 5/14, 3/20.

[8] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[9] Več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu.

[10] Uradni list RS, št. 24/16.

[11] Npr. odločbi IP št. 09021-2/2020 in št. 090-51/2020.

[12] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako: npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.

[13] Npr. sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27, št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[14] Npr. odločba IP, št. 090-86/2020.

[15] http://www.lex-localis.info/KatalogInformacij/PodrobnostiDokumenta.aspx?SectionID=56ee8041-cd54-4c09-acde-8c15ce196b2d

[16] Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/00.

[17] Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18.

[18] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[19] Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo.

[20] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20-ZFRO.