Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.08.2016
Naslov: Prosilec - Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
Številka: 090-153/2016
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilki sta zahtevali podatke, ki se nanašajo na točno določen javni razpis. Organ je zahtevo prosilk zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanimi podatki ne razpolaga oz. da bi, v kolikor bi želel zadostiti zahtevi prosilke, moral ustvariti nov dokument, česar pa na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan narediti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevnimi podatki razpolaga v Excel tabeli oz. da bi do zahtevanih podatkov lahko prišel s pomočjo filtriranja podatkov v predmetni tabeli, kar pa v praksi ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta. IP je tako zahtevi prosilk ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-153/2016/5

Datum: 10. 8. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, 117/06–ZDavP-2, 23/14-ZDIJZ-C, 50/14-ZDIJZ-D, 19/15–odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. ter 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilki), zoper odločbo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-7/2016-2 z dne 16. 6. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožbi prosilk se ugodi in se odločba Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, št. 090-7/2016-2 z dne 16. 6. 2016, odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilk odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od vročitve te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilki sta dne 6. 6. 2016 na organ naslovil zahtevo, ki se nanaša na Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2017. Prosilki navajata, da je na spletni strani organa objavljena statistika prijav na prej omenjeni razpis, pri čemer statistika ne zajema sledečih podatkov:

-       razporeditev projektnih predlogov po spolu in starosti prijavitelja;

-       število oz. delež prijav, ki se bodo v posamezni znanstveni vedi in pripadajočih področjih uvrstili neposredno v drugo fazo in razporeditev le-teh po spolu;

-       število programskih skupin, ki uveljavljajo določila o neposredni uvrstitvi projektih predlogov v drugo fazo ocenjevanja v skladu z 8. členom razpisa, po vedah in pripadajočih področjih ter spol vodje programske skupine. Obenem statistika tudi ne zajema podatkov, koliko projektnih predlogov so podali vodje programskih skupin v vlogi vodje projekta ter delež nosilk projektov, ki so uvrščeni neposredno v drugi krog.

Vse zgoraj navedene podatke prosilki zahtevata v elektronski obliki (Excel tabela), dodatno pa organu predlagata, da objavljeno statistiko objavi/dopolni tako, da vključi še zgoraj navedene analize.

 

Organ je o zahtevi prosilk odločil z odločbo št. 090-7/2016-2 z dne 16. 6. 2016, s katero je zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilk. Da bi organ zadostil zahtevi prosilk, bi moral ustvariti nov dokument, česar pa organ, na podlagi določb ZDIJZ, ni dolžan storiti.

 

Zoper odločbo organa sta prosilki dne 1. 7. 2016 vložili pritožbo, v kateri oporekata odločitvi organa. V pritožbi prosilki navajata sledeče:

-       k 1. alineji zahteve: zahtevani podatki so zbrani v sistemu SICRIS, ki ga organ uporablja za preverjanje vstopnih pogojev prijaviteljev, prav tako so podatki podani v sami prijavi na razpis, saj se prijavitelji razvrščajo v posebne kategorije, kot so podoktorski projekti, mladi nosilci, upokojeni raziskovalci in ostali. Prav tako je organ dolžan podatke voditi na podlagi 25. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 22/06 – UPB, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A, v nadaljevanju ZRRD). Zahtevane podatke organ objavlja tudi v letnih poročilih, v preteklosti pa je organ takšno statistiko tudi že objavil na svoji spletni strani (npr. http://url.sio.si/qUg).

-       k 2. alinej zahteve: organ je podatek o številu oz. deležu prijav, ki se bodo v posamezni znanstveni vedi in pripadajočih področjih uvrstili neposredno v drugi fazo in razporeditev le-teh po spolu, pridobil od vodij programskih skupin, ki so se v skladu s 85. členom Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Ur. l. RS, št. 4/11, 72/11, 45/12, 96/13, 100/13 – popr. in 92/14; v nadaljevanju Pravilnik) odzvali pozivu organa. Ta informacija je zelo pomembna za organ, saj se teh projektnih prijav ne daje v recenzentski postopek, pač pa se uvrstijo direktno v drugo fazo ocenjevanja. Trenutno poteka prva faza ocenjevanja, kar pomeni, da bi zahtevana informacija morala obstajati v materializirani obliki.

-       k 3. alineji zahteve: da bi organ preveril verodostojnost prijav, ki se uvrstijo direktno v drugo fazo, mora zagotoviti izvajanje 85. člena Pravilnika, za kar potrebuje pregled po programskih skupinah in prijaviteljih. Ta informacija že vsebuje podatek o spolu in morebitni istovetnosti tozadevnega prijavitelja in vodje programske skupine. Po mnenju prosilk organ tako razpolaga tudi s temi informacijami, saj so ključnega pomena za delovanje organa.

Sklepno prosilki dodajata, da organ z zahtevanimi dokumenti nedvomno razpolaga in bi jih moral tudi že obdelati (materializirati), torej zbrati na način, kot sta to navedli v zahtevi z dne 6. 6. 2016.

 

IP je dne 12. 7. 2016 prejel dopis organa št. 090-7/2016-4 z dne 11. 7. 2016, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Prosilki sta dne 15. 7. 2016 v elektronskem sporočilu dodatno pojasnili, da želene podatke lahko pridobita tudi v kakršni koli obliki, lahko gre tudi za več dokumentov, pri čemer ni potrebno, da so ti podatki zbrani v Excel tabeli oz. že analizirani.

 

IP je, na podlagi 11. člena ZInfP, dne 19. 7. 2016 pri organu opravil ogled in camera. IP je na ogledu in camera ugotovil, da organ razpolaga z Excel tabelo »JRP17-prijave-pogoji«. Gre za tabelo, ki vsebuje vrsto podatkov, vezanih na prejete prijave na Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2017, npr. podatek o spolu in letnici rojstva vodje projekta, podatek o tipu projekta (npr. temeljni, aplikativni ali podoktorski raziskovalni projekt), podatek o vedi in področju prijave, podatek o tem, v katero fazo postopka je vključena posamezna prijava (torej v evalvacijo v prvi fazi postopka ali neposredno v drugo fazo) itd.. Organ je v zvezi s predmetno tabelo poudaril, da ta vsebuje tudi podatke, ki sicer ne predstavljajo izpolnjevanja razpisnih pogojev, npr. podatek o spolu vodje projekta, prav tako mu ustvarjanja takšne tabele ne narekuje noben zakon. Organ je še poudaril, da je predmetno tabelo ustvaril sam, za lažji pregled nad izpolnjevanjem razpisnih pogojev. Podatki, ki so predmet zahteve prosilk, neposredno ne izhajajo iz Excelove tabele »JRP17-prijave-pogoji«, bi jih pa organ iz predmetne tabele lahko pridobil s pomočjo filtriranja, čemur pa je organ na ogledu in camera jasno oporekal, saj gre po njegovem mnenju pri takšnem filtriranju podatkov za tvorjenje novih tabel/analiz in posledično za ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan narediti. Razkritje zahtevanih podatkov, med potekom razpisa, bi po navedbah organa tudi bistveno otežilo notranje delovanje organa in bi pod vprašaj postavilo uspešnost izvedbe razpisa, saj je potrebno upoštevati, da predmetni razpis še ni zaključen. Glede statistik, ki so objavljene na spletni strani organa, organ pojasni, da med potekom razpisa ni dolžan objavljati statičnih podatkov. Z objavo Statistike prijav na Javni razpis za raziskovalne projekte za leto 2017, ki je objavljena na spletni strani organa, je organ želel zainteresirano javnost seznaniti z razmerjem med prijavami in razpoložljivimi sredstvi razpisa. Šele po 30 dneh po končanju razpisa je organ dolžan Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport posredovati poročilo, ki pa vsebuje celovit pregled prijav na razpis. Predmetno poročilo organ tudi objavi na svoji spletni strani.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja  informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. IP), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati in
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.


IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z Excel tabelo »JRP17-prijave-pogoji«, ki vsebuje vrsto podatkov, vezanih na prejete prijave na Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2017, npr. podatek o spolu in letnici rojstva vodje projekta, podatek o tipu projekta (npr. temeljni, aplikativni ali podoktorski raziskovalni projekt), podatek o vedi in področju prijave, podatek o tem, v katero fazo postopka je vključena posamezna prijava (torej v evalvacijo v prvi fazi postopka ali neposredno v drugo fazo postopka) itd., med katerimi so tudi podatki, ki so predmet zahteve prosilk. Predmetno tabelo je organ ustvaril v okviru izvajanja svoje javnopravne dejavnosti, kar nedvomno pomeni, da gre za informacijo, ki sodi v delovno področje organa. Glede na zgoraj navedeno so v konkretnem primeru torej izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.

 

Glede navedb organa, da je Excel tabelo »JRP17-prijave-pogoji« ustvaril sam, za lažji in boljši pregled izpolnjevanja razpisnih pogojev tistih, ki so se prijavili na Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2017, da mu izdelave takšne tabele ne narekuje noben zakon ter da predmetna tabela vsebuje tudi podatke (npr. spol vodje projekta), ki ne predstavljajo izpolnjevanja razpisnih pogojev, IP v tem delu poudarja, da v postopku po ZDIJZ ta dejstva niso relevantna. V postopku po ZDIJZ je bistveno le, ali organ z določenim - zahtevanim dokumentom/podatkom razpolaga, ne glede na to, ali ga je ustvaril sam ali pa ga je pridobil od drugih oseb oz. ni relevantno dejstvo, na kakšen način je organ prišel do določenih podatkov oz. pridobil določene dokumente. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil/izdelal v okviru svojih zakonitih pristojnosti/dejavnosti, kot je to tudi v konkretnem primeru.

 

IP je na ogledu in camera nadalje ugotovil, da je s pomočjo filtriranja izbranih celic/podatkov v Excel tabeli »JRP17-prijave-pogoji« možno pridobiti podatke, ki so predmet zahteve prosilk, čemur ni oporekal niti organ sam. Je pa organ vztrajal pri tem, da podatki, pridobljeni s pomočjo filtriranja predmetne tabele, predstavljajo ustvarjanje novih dokumentov/analiz/tabel, ki jih organ na podlagi določb ZDIJZ ni dolžan ustvarjati.

 

IP v tem delu pojasnjuje, da so organi, zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa, kot je to tudi v konkretnem primeru. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).

 

V duhu namena zakona, da se zagotovita javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, je torej pri dokumentih ali podatkih, ki se nahajajo v informacijskih bazah organa, potreben relativiziran pristop. V praksi se je tako izoblikovalo stališče, da mora organ zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, ki se nahajajo v računalniških bazah, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta.

IP se zaveda, da je v določenih primerih za priklic podatkov iz računalniške baze lahko potreben določen čas, vendar je pri tem treba upoštevati, da mora organ narediti vse, kar je razumno mogoče pričakovati od njega, da zadosti zahtevam za dostop do informacij javnega značaja. Organi so po ZDIJZ dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami ter strokovnim znanjem, da je takšen priklic informacij mogoč. Pri tem ni pomembno, ali organi z zahtevanimi podatki že razpolagajo v obliki datoteke, pač pa je pomembno, ali informacijo lahko prikličejo iz svojega informacijskega sistema. Takšen priklic informacij pa ne pomeni nastanka novega dokumenta.

Da priklic (obstoječih) podatkov iz računalniške baze v pravnem smislu ne pomeni ustvarjanje novega dokumenta izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1167/2014-12 z dne 28.9. 2015. Če se torej podatki nahajajo v računalniških bazah, mora organ prosilcu omogočiti dostop do teh podatkov tudi, če tak priklic zgolj tehnično in enostavno pomeni ustvarjanje dokumenta.

 

V konkretnem primeru je IP tako ugotovil, da organ razpolaga z informacijami/podatki, ki so predmet zahteve prosilk, in sicer v materializirani obliki v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Kot je IP ugotovil na ogledu in camera, je zahtevane podatke mogoče pridobiti s pomočjo filtriranja podatkov v Excel tabeli »JRP17-prijave-pogoji« oz. je z uporabo tehničnih sredstev možen priklic zahtevanih podatkov.

 

Organ torej skladno z ZUP ni opravil ugotovitvenega postopka, v katerem bi pravilno in popolno ugotovil resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). 1. odstavek 138. člena ZUP določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.

 

Po oceni IP je organ v konkretnem primeru zagrešil bistvene kršitve pravil postopka, zato je IP izpodbijano odločbo, na podlagi 1. ostavka 251. člena ZUP, odpravil in vrnil zadevo organu v ponovno odločanje.

 

Vrnitev zadeve v ponovno odločanje IP utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

V ponovljenem postopku se mora organ jasno opredeliti do tega, kateri dokumenti/podatki, ki so predmet zahteve prosilk, so predmet presoje, torej konkretno za vsak posamezni dokument/podatek, do katerega prosilki zahtevata dostop, z uporabo tehničnih sredstev pa je organ zahtevane podatke, s katerimi razpolaga, dolžan priklicati iz Excel tabele »JRP17-prijave-pogoji«. Če bo organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija oz. zahtevani podatki vsebujejo kakšno od izjem iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se bo moral konkretno opredeliti, za katero zakonsko izjemo od prostega dostopa gre in to tudi podrobno utemeljiti.

 

V kolikor je organu zahteva prosilk v katerem koli delu nerazumljiva/nejasna oz. v kolikor organ, glede na vrsto podatkov, ki jih vodi v Excel tabeli »JRP17-prijave-pogoji« ne ve, oz. ne more razbrati, kateri konkretni podatki so predmet zahteve prosilk, je organ v ponovljenem postopku prosilki dolžan pozvati na dopolnitev in jima hkrati pomagati pri konkretnejši opredelitvi. Drugi odstavek 18. člena ZDIJZ namreč zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Upoštevati je namreč potrebno dejstvo, da prosilki, kot prava neuki stranki, ne moreta natančno vedeti, s katerimi konkretnimi podatki organ razpolaga oz. katere konkretne podatke o prijavljenih kandidatih na Javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2017 organ vodi oz. zbira v svojih evidencah/zbirkah (npr. ali organ vodi le podatek o spolu vodje projekta ali vodi podatek o spolu vseh, ki sodelujejo na posameznem projektu) in seveda kako te podatke organ v svojih zbirkah poimenuje. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. 7. člen ZUP v 2. odstavku določa, da mora uradna oseba, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozoriti. V 4. odstavku istega člena pa določa tudi, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. "Pomoč neuki stranki se namreč ne omejuje zgolj na dolžnost poučevanja o procesnih pravicah v upravnem postopku. Pouka o procesnih pravicah ni mogoče ločiti od pouka o materialnih pravicah, ker so prve povezane z drugimi. Zato je uradna oseba dolžna opozoriti vsakogar na možnost, da lahko uveljavi materialno pravico, kadar glede na podano dejansko stanje zve ali sodi, da ima opozorjeni podlago za uveljavitev kakšne pravice." (Sodba VS RS, št. 73/94-7). Opustitev pomoči neuki stranki pomeni kršitev pravil postopka, izdana odločba pa je zaradi tega lahko izpodbojna (251. člen ZUP). Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.

 

Glede predloga prosilk, da organ na svoji spletni strani objavi vse zahtevane podatke, IP še dodaja, da na podlagi določb ZDIJZ od organov ni mogoče zahtevati objave (statističnih) podatkov na njegovi spletni strani oz. dopolnitve že objavljenih podatkov, ta pravica pa v pritožbenem postopku pred IP tudi ni varovana.

 

Na podlagi ugotovljenega v pritožbenem postopku je IP pritožbi prosilk ugodil in izpodbijano odločbo, v skladu s 1. in 3. odstavkom 251. člena ZUP, odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilk odločiti brez odlašanja, najpozneje v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe.

 

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 - UPB5, s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka