Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 04.11.2011
Naslov: Prosilec - Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Številka: 090-6/2011/5
Kategorija: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za vpogled v vse elaborate, narejene na podlagi pogodbe o avtorskem delu št. AP-08-22-0070 in pogodbe o avtorskem delu št. AP-08-21-222. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil tako, da je prosilcu omogočil vpogled v ocene, ki jih je ocenjevalec opravil po Pogodbi o avtorskem delu št. AP-00-22-0070, zavrnil pa zahtevo po vpogledu v ocene recenzenta po Pogodbi o avtorskem delu št. AP-08-21-222. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec presojal ocenjevalne liste, ki izkazujejo delo, za katerega je bil recenzent plačan iz proračunskih sredstev po navedeni avtorski pogodbi. Pooblaščenec je odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti vpogled v 14 ocen recenzenta po Pogodbi o avtorskem delu št. AP-08-21-222, s tem, da je organ dolžan na vseh ocenah prikriti imena in priimke nosilcev projektov (principal investigator/mentor candidate), razen v ocenjevalnih listih projektov, ki sta prejela javna sredstva.     


ODLOČBA
Številka: 090-6/2011/5
Datum: 4. 11. 2011

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi         (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Javne Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-1/2010-30 z dne 20. 10. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


        O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca se ugodi in se izpodbijana odločba Javne Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije št. 090-1/2010-30 z dne 20. 10. 2010 v zavrnilnem delu odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe omogočiti vpogled v 14 ocen recenzenta z dne 3. 11. 2008 po Pogodbi o avtorskem delu št. AP-08-21-222, s tem, da je organ dolžan na vseh ocenah prikriti imena in priimke nosilcev projektov (principal investigator/mentor candidate), razen na ocenah recenzenta s številko ARRSMR-ZV-JR-Prijava/2008-I/370 in ARRSMR-ZV-JR-Prijava/2008-I/5125.

2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je dne 23. 9. 2010 na organ naslovil zahtevo za vpogled v vse elaborate, narejene na podlagi pogodbe o avtorskem delu št. AP-08-22-0070 in pogodbe o avtorskem delu št. AP-08-21-222.

Organ je dne 20. 10. 2010 izdal odločbo št. 090-1/2010-30, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil tako, da je prosilcu omogočil vpogled v ocene, ki jih je ocenjevalec opravil po Pogodbi o avtorskem delu št. AP-00-22-0070;
zavrnil pa zahtevo po vpogledu v ocene recenzenta po Pogodbi o avtorskem delu št. AP-08-21-222. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da termin elaborat razume kot ocene ocenjevalcev, ki so predmet sklenjenih pogodb o avtorskem delu. Zahteva po vpogledu v ocene ocenjevalca na panelu, vezana na Pogodbo o avtorskem delu št. AP-08-22-0070, se nanaša na Javni poziv za predložitev raziskovalnih in infrastrukturnih programov za naslednje obdobje financiranja in pripravo poročil o rezultatih raziskovalnih in infrastrukturnih programov v preteklem obdobju (v letu 2008) oziroma Javni razpis za podelitev koncesije javne službe na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih in infrastrukturnih programov (v letu 2008). V ocenjevalnem postopku po navedenem pozivu oziroma razpisu so zaključni panel sestavljali ocenjevalci in vodje raziskovalnih programov (prijavitelji). Vodje raziskovalnih programov so bili seznanjeni z oceno, podano s strani ocenjevalcev njihovega in vseh drugih prijavljenih raziskovalnih programov v ocenjevani skupini. Prosilec se je panela kot vodja raziskovalnega programa udeležil, bil takrat seznanjen z oceno svojega raziskovalnega programa in tudi z ocenami, ki so jih prejeli drugi prijavljeni raziskovalni programi v ocenjevani skupini. Skladno z navedenim je zato organ prosilcu omogočil vpogled v ocene, ki jih je ocenjevalec opravil po Pogodbi o avtorskem delu št. AP- 00-22-0070. Zahtevo po vpogledu v ocene recenzenta, ki jih je ta opravil po Pogodbi o avtorskem delu št. AP-08-21-222, pa je organ prosilcu zavrnil, ker je področje dela recenzentov v skladu s petim odstavkom 11. člena Pravilnika o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti (številka: 0071-19/2006/1, z dne 17.03.2006 in 13.4.2006, Uradni list RS št. 23/09, z dne 27.03.2009) zaupno. Glede na navedeno je organ odločil, da je zahteva po vpogledu v ocene recenzenta po Pogodbi o avtorskem delu št. AP-08-21-222 neutemeljena.

Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 3. 11. 2010 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec z dopisom z dne 4. 11. 2010, številka: 092-212/2010/2, odstopil organu, da opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.

Prosilec je v pritožbi povzel odločitev organa, nato pa navedel, da v zvezi z elaborati, nastalimi po pogodbi AP-08-21-0070 z dne 20. junija 2008, je organ v odločbi zatrdil, da je bil z ocenami, ki so nastale po drugi od omenjenih pogodb, seznanjen na panelu (tj. 20. junija 2008), kar pa ne drži, saj je moral pri ocenjevanju skupine, ki jo je vodil, prostor zapustiti, tako da mu je besedni del ocene vse do danes ostal neznan. Ocenjevalec, ki je podpisnik obeh zgoraj navedenih pogodb, se kljub pogodbeni obvezi in jamstvu (to določa 7. člen pogodbe), da bo delo opravil strokovno, ni pravočasno udeležil panelne razprave v zvezi z ocenami po pogodbi AP-08-21 -0070 (zamudil je predstavitve kar treh programskih skupin); zato tudi po tej poti ni mogel biti v celoti seznanjen z najmanj tremi elaborati, nastalimi po navedeni pogodbi. Ker gre glede na dikcijo obrazložitve izpodbijane odločbe pri obeh pogodbah za ocene, ki v skladu s predpisi ARRS vplivajo na porabo denarja iz proračunskih sredstev, je popolnoma nerazumljivo in docela nelogično, da so elaborati iz ene od tekstno povsem istovrstnih pogodb tajni, eni pa javni. Nobena od pogodb ne predvideva nikakršne tajnosti del, opravljenih v skladu z njima; zato ni razloga, da ne bi bila ta dela javno dostopna. Prosilec pa ob tem še enkrat poudarja, da mu vsi elaborati, ki so bili narejeni po pogodbi AP-08-21-0070, zaradi zgoraj navedenih dejstev (neprisotnost podpisnika pogodbe na panelu v celoti) kljub zatrjevanju organa niso bili dostopni.

Organ je v skladu z 245. členom ZUP z dopisom št. 090-1/2010-33 z dne 19. 11. 2010 pritožbo prosilca odstopil v reševanje Pooblaščencu. Organ je ugotovil, da je pritožba prosilca dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.

Pritožba je utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

2. Pojem  in obstoj informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. čl. Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. čl. ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacije povezane z delom organa, ki jih je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se le-ta nahaja v materializirani obliki, v obliki dokumenta.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu sam, v sodelovanju z drugim organom ali jo pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pojem delovno področje po ZDIJZ se namreč razteza na vsak podatek, ki je nastal v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija Urške Prepeluh, Pravica do dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Organ deluje na podlagi Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Ur. l. RS št. 96/02 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZRRD), Zakona o javnih agencijah in Sklepa o ustanovitvi ARRS. S statutom Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) se določa organizacija, pravice, obveznosti in odgovornosti agencije, način poslovanja in financiranja ter druge zadeve. Ustanovitelj organa, ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Organ je pravna oseba javnega prava in je posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije v skladu s predpisi s področja javnih financ in javnih agencij. Organ opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem sprejetega Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa v okviru veljavnega proračunskega memoranduma in državnega proračuna ter druge naloge pospeševanja raziskovalne dejavnosti, v skladu z ustanovitvenim namenom. Organ opravlja z zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in drugih virov financiranja (1.- 4. člena Statut javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, v nadaljevanju Statut). V 10. členu Statuta organa so opredeljene njegove naloge, med katere sodi tudi, da: odloča o izbiri raziskovalnih in infrastrukturnih programov, ki so javna služba na področju raziskovalne dejavnosti, in zagotavlja njihovo financiranje; skrbi za izvedbo programa mladih raziskovalcev in drugih programov ter projektov, ki jih agencija izvaja v skladu z Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom in letno politiko ministrstva, pristojnega za znanost; nadzira relevantnost, inovativnost, učinkovitost, kakovost delovanja, konkurenčnost in strokovnost dela pravnih in fizičnih oseb, katerim dodeljuje finančna sredstva ali druge oblike spodbud; spremlja in nadzira izvedbo programov in projektov iz prve in druge alineje tega člena, itd. Ker so v obravnavanem primeru predmet presoje informacije povezane z delom oziroma s stroški ocenjevalcev/recenzentov, ki sodelujejo v postopkih javnih razpisov za (so)financiranje raziskovalnih projektov in programov, zahteva prosilca nedvomno sodi v delovno področje organa. Ker organ z zahtevanimi informacijami tudi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.

3. Predmet presoje Pooblaščenca

Organ je v izpodbijani odločbi navedel, da v zahtevi prosilca naveden termin »elaborat« razume kot ocene ocenjevalcev, ki so predmet sklenjenih pogodb o avtorskem delu. Ker v pritožbi prosilec ni oporekal vrsti dokumentov, ki jih je organ na podlagi vložene zahteve štel za predmet presoje, Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet presoje ocene recenzenta po Pogodbi o avtorskem delu št. AP-08-21-222, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop.

4. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ

Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se v izpodbijani odločbi ni skliceval na nobeno od izjem po ZDIJZ, saj je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na zaupnost po Pravilniku o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik). Po mnenju Pooblaščenca takšna razlaga nedvomno predstavlja zmotno uporabo določb materialnega prava, saj je lahko razlog zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij, v postopku po ZDIJZ samo obstoj ene ali več izjem, ki so opredeljene v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ali v drugem specialnem zakonu, ki ureja vprašanje dostopa do informacij javnega značaja, kar pa Pravilnik na katerega se sklicuje organ, zagotovo ni.
Pooblaščenec je vpogledal v ocene recenzenta, ki so predmet sklenjene pogodbe o avtorskem delu št. AP-08-21-222. Gre za 14 ocen iz leta 2008, ki vsebujejo naslednje podatke: številko prijave, naslov projekta, ime in priimek vodja projekta, organizacija, datum, ime in priimek ter podpis revizorja, ocene in mnenje recenzenta.

Pooblaščenec je na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, ugotavljal, ali zahtevani podatki predstavljajo katero izmed izjem, zaradi katerih je treba dostop do zahtevanih informacij zavrniti.

Pravna podlaga, ki ureja delovanje recenzentov pri organu, je Pravilnik o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti z veljavnostjo od 1. 6. 2010 (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je sprejel Upravni odbor organa. Namen pravilnika je zagotoviti pravno podlago za vzpostavitev ekspertnega sistema agencije, ki omogoča strokovno korektno in neodvisno ocenjevanje programskih in projektnih predlogov, mentorjev za mlade raziskovalce, znanstvenih sestankov in znanstvenih publikacij (1. člen Pravilnika). V 11. členu Pravilnika je določeno, da so recenzenti lahko slovenski ali tuji državljani. Za izvedbo s tem pravilnikom določenih nalog so recenzenti upravičeni do ustreznega plačila v obliki sejnin, potnih stroškov po podjemnih ter avtorskih pogodbah. V konkretnem primeru je torej recenzent za oceno 14 projektov dobil plačilo po pogodbi o avtorskem delu št. AP-08-21-222. Ocenjevalni listi, ki so predmet presoje, torej izkazujejo delo, za katerega je bil recenzent plačan iz proračunskih sredstev. Vprašanje, ki sledi je, ali so vsi podatki na ocenjevalnem listu prosto dostopne informacijo ali gre morda v katerem delu za izjemo od prosto dostopnih informacij. Za takšno presojo je pomembno tudi dejstvo, ali je bil projekt na podlagi ocene recenzenta, izbran in je prejel proračunska sredstva.

Na poziv Pooblaščenca z dne 25. 7. 2011, št. 090-6/2011/12 je organ odgovoril, da sta bila izmed ocen, ki so predmet presoje, izbrana dva projekta, kar pomeni, da sta bila slednja deležna javnih sredstev.

Glede na navedeno je Pooblaščenec posebej presojal informacije na ocenjevalnih listih za izbrane in neizbrane projekte.

4.1 Ocenjevalni listi neizbranih projektov

Varstvo osebnih podatkov

Pooblaščenec ugotavlja, da ime in priimek vodje projekta, ki ni bil izbran v sofinanciranje, predstavlja varovan osebni podatek. Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. Ime in priimek posameznika skupaj z ostalimi podatki nedvomno predstavlja varovane osebne podatke, saj je oseba na podlagi teh podatkov določljiva, pri tem pa ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bili osebni podatki te osebe javno dostopni. ZVOP-1 v 8. čl. namreč jasno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ker v obravnavanem primeru ni pravne podlage za tovrstno obdelavo osebnih podatkov, gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec pa ne vidi razloga za prekritje drugih informacij, ki se nanašajo na neizbrane projekte: torej podatke o organizaciji, ki je prijavila projekt, področje in naslov projekta. Navedene informacije zagotovo ne sodijo med varovane osebne podatke. Na podlagi teh informacij tudi ni mogoče določiti osebe, ki je nosilec projekta. Kot je organ pojasnil že v postopku pod opravilno številko: 090-159/2010, je prijavitelj projekta vedno pravna oseba oziroma zasebni raziskovalec, ki tudi dobi denar. Vodje projektov so načeloma zaposleni pri prijaviteljih, v kolikor pa tam (še) niso zaposleni, pa mora biti prijavni vlogi priložena izjava, da bo pravna oseba – prijavitelj, zaposlila vodjo projekta – fizično osebo. Navedeno nedvomno pomeni, da je prijavitelj projekta prost pri izbiri nosilca projekta, ki je lahko v tej fazi tudi nekdo izven organizacije, kar pomeni, da z navedenimi informacijami ni mogoče ugotoviti vodje projekta, v smislu, da bi bila določitev osebe vezana na ozek krog strokovnjakov za določeno področje pri organu. V danem primeru se lahko vselej špekulira, vendar pa osebe zgolj s temi informacijami ni mogoče določiti. 

Glede točk in pripomb ocenjevalcev ter imena in priimka ocenjevalca Pooblaščenec prav tako ugotavlja, da ne gre za varovane osebne podatke. Ime in priimek recenzenta, ki sodeluje z organom, ni varovan osebni podatek, saj organ objavi seznam vseh recenzentov ob koncu posameznega leta oz. v začetku naslednjega. Informacije na ocenjevalnih listih so prav tiste informacije, ki predstavljajo izvedeno delo, plačano po avtorski pogodbi št. AP-08-21-222. Recenzenti oziroma ocenjevalci so na zahtevanih dokumentih navedeni v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo in za katero so prejeli plačilo iz javnih sredstev. Ocenjevalci podajo svojo oceno v okviru postopka javnega razpisa, za kar so pooblaščeni s strani organa, kar pomeni, da gre za informacije, ki so neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije in porabo javnih sredstev. Pooblaščenec poudarja, da tudi podatek o tem, kakšne ocene je recenzent dal posameznim projektom, ne more predstavljati osebnega podatka recenzenta, ker slednje ne sodi v njegovo osebno sfero in ne razkriva nobenih informacij o recenzentu kot posamezniku. ZVOP-1 namreč ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). O izjemi varstva osebnih podatkov ne moremo govoriti niti v razmerju do področja njihovega dela. Navedeno delo zahteva visoko strokovnost in nepristranskost, zato je področje njihovega dela v neposredni povezavi z opravljanjem funkcije recenzenta, za katero je po pogodbi o avtorskem delu št. AP-08-21-222, recenzent tudi prejel plačilo iz javnih sredstev. Zahtevane informacije torej prikazujejo, kaj je bilo za navedeno plačilo iz javnih sredstev narejeno. Prosilec je uporabil besedo »elaborat«, organ sam pa je odločil, da so navedene informacije tiste, ki izkazujejo narejeno delo. Podobno je pri izvedenskih mnenjih, za katera izvedenci dobijo plačilo.

Notranje delovanje organa

Ker je organ zahtevo zavrnil s sklicevanjem na zaupnost, je Pooblaščenec smiselno opravil preizkus, ali je v danem primeru podana izjema iz 11. točke 1 odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.

Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno podana dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 139). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo ''notranji proces razmišljanja organa''. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot ''deliberative process privilege'', torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

V obravnavanem primeru gre za dokument, ki je nastal v sodelovanju z zunanjim strokovnjakom za potrebe postopka javnega razpisa sofinanciranja projektov. Glede na dejstvo, da je organ zahtevo zavrnil zlasti s sklicevanjem na zaupnost razmerja med podatkom o imenu in priimku recenzenta ter tistim, ki je bil ocenjevan oziroma tudi s samim delovnim področjem, v okviru katerega je bila podana ocena, je vprašanje notranjega delovanja vezano izključno na vprašanje povezave imena in priimka recenzenta z delovnim področjem oziroma z organizacijo, ki je bila ocenjevana.

Pooblaščenec ugotavlja, da podatek o področju delovanja recenzenta ne ustreza definiciji izjeme »notranjega delovanja organa«, ki je namenjena temu, da se varuje »notranje razmišljanje organa«, ne pa zunanje subjekte, ki so vključeni v postopek javnega razpisa, zaradi svoje strokovnosti prav na določenem področju. Pri zahtevanih dokumentih gre za informacije, ki so neposredno in brez izjeme vezane na temeljno pristojnost organa – vodenje javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov. Ta pristojnost (torej odločanje v postopkih javnega razpisa) predstavlja tipičen primer »zunanjega delovanja«, kot delovanja javnega sektorja nasproti zunanjim prijaviteljem projektov. Poleg tega je vsebina zahtevanih dokumentov vplivala (učinkovala) na dejanja in odločitve organa, ki spadajo v njegovo pristojnost. Takšna narava dokumenta zelo očitno nakazuje na prepričanje, da ne gre za dokument oziroma informacijo v zvezi z notranjim delovanjem.

Dokument kot tak pa ne bi prestal niti škodnega testa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj organ, ki nosi dokazno breme, ni izkazal, da bi razkritje takšnega dokumenta oziroma informacije povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pooblaščenec ob tem zgolj ugotavlja, da mora oseba, ki je imenovana za recenzenta, izpolnjevati določene pogoje, odvisno od področja: kriterije znanstvene in strokovne odličnosti. Gre za informacije, ki morajo biti že z vidika transparentnosti postopka javnega razpisa sofinanciranja projektov dostopne vsem, saj je organ že na podlagi ZRRD dolžan organizirati in zagotoviti delo na način, ki zagotavlja strokovnost, ne da bi zato trpela preglednost. Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ ni uspel izkazati obstoja izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se je v izpodbijani odločbi skliceval zgolj na Pravilnik, ki, kot rečeno, v postopku po ZDIJZ ni ustrezna pravna podlaga za odločanje. Obstoja navedene izjeme pa v tem pritožbenem postopku ni ugotovil niti Pooblaščenec.

4.2 Ocenjevalni listi izbranih projektov

Pooblaščenec se pri presoji ocenjevalnih listov izbranih projektov v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev pod točko 4.1., razen v delu, ki se nanaša na imena in priimke vodij projektov. Ker gre za ocenjevalna lista projektov, ki sta bila izbrana in sta prejela javna sredstva, je ime in priimek vodje projekta povezan s porabo javnih sredstev, zato na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ ne predstavlja varovanih osebnih podatkov. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so podane druge izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da slednje niso podane. Prav tako pa jih ni zatrjeval niti organ v postopku na prvi stopnji.

5. Zaključek

Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v zavrnilnem delu odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti vpogled v zahtevane informacije javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v izreku te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe. V preostalem delu, glede informacij, ki predstavljajo varovane osebne podatke, pa se zahteva prosilca zavrne. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                       
svetovalka Pooblaščenca                   

Informacijski Pooblaščenec:     
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,                               
pooblaščenka