Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 21.10.2019
Naslov: prosilec - Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke
Številka: 090-221/2019
Kategorija: Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

IP je ugotovil, da je organ v postopku ponovnega odločanja s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov v dokumentih, ki so na organu nastali leta 2016 in pozneje, in sicer ob seznanitvi agencije s podatkom, da naj bi zdaj že nekdanji tam imenovani uslužbenec/inšpektor v davčnih oazah odprl najmanj štiri podjetja, in kopijah morebitnih zapisnikov in drugih notranjih dokumentov, ki so na organu nastali v povezavi z odtujitvijo službenega računalnika, napačno prekril podatke od dnevu odsotnosti javnega uslužbenca in razlogu odsotnosti, ki je službene narave, zato je v pritožbenem postopku organu naložil posredovanje le-teh. Hkrati je IP potrdil odločitev organa, ki je prosilki zavrnil dostop do dokumentov, ki so nastali v zvezi z bolniško odsotnostjo javnega uslužbenca.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-221/2019/4

Datum: 21. 10. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena, četrtega odstavka 251. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi medija Ostro.si, izdajatelja Oštro, Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji, Resljeva cesta 25, 1000 Ljubljana, zanj preiskovalna novinarka … (v nadaljevanju prosilka) z dne 17. 9. 2019, zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenčeva ulica 22, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 712-4/2018-28 z dne 2. 9. 2019, izdano v postopku ponovnega odločanja, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 17. 9. 2019 zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, št. 712-4/2018-28 z dne 2. 9. 2019, se delno ugodi in se 1. točka izreka navedene odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe prosilki posredovati kopije naslednje dokumentacije:
  • Dopis JAZMP, št. 01 -20/2016-23 z dne 29.8.2017, za Evropsko agencijo za zdravila,
  • dopis JAZMP, žt. 01-20/2016-20 z dne 1.7.2016, za Evropsko agencijo za zdravila,
  • Uradni zaznamek direktorice JAZMP z dne 10.5.2016,
  • Uradni zaznamek namestnika direktorice JAZMP z dne 26.4.2016,
  • Dopis JAZMP, št. 01 -20/2016-15 z dne 6.5.2016, s prilogo, za Evropsko agencijo za zdravila,
  • Osnutek dopisa JAZMP, št. 01-20/2016-10 z dne 18. 4. 2016, za Ministrstvo za javno upravo glede
  • ukrepanja JAZMP v zadevi »…«,
  • Dopis JAZMP, št. 01 -20/2016-5 z dne 12.4.2016, za Evropsko agencijo za zdravila,
  • Dopis JAZMP, št. 01 -20/2016-4 z dne 21.3.2016, za …,
  • Pregled izvedenih GMP inšpekcij v obdobju 2011-2015,
  • Zapisnik z dne 17.6.2016 o primopredaji poslov, dokumentacije in delovnih sredstev ob prenehanju delovnega razmerja,
  • Dopis direktorice JAZMP članom Sveta JAZMP z dne 19.5.2016,
  • Zapisnik o zagovoru v postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19.5 2016,
  • Zapisnik z dne 26.4.2016 glede sestanka za predajo službenega prenosnega računalnika,
  • Dopis z dne 18.4.2016 za Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani,
  • Dopis z dne 18.4.2016 za Komisijo za preprečevanje korupcije,
  • Dopis z dne 17.3.2016 za Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani,
  • Dopis direktorice JAZMP članom Sveta JAZMP z dns 19.4.2016,
  • Dopis direktorice JAZMP članom Sveta JAZMP z dne 16.3.2016,
  • Zapisnik 27. redne seje Sveta JAZMP z dne 29.3.2016,
  • Zapisnik 2. izredne seje Sveta JAZMP z dne 19.5.2016 in
  • Zapisnik 29. redne seje Sveta JAZMP z dne 24.5.2016.

na način, da bosta iz nje razvidna tudi naslednja osebna podatka nekdanjega javnega uslužbenca, na katerega se nanaša zahteva: datum odsotnosti in razlog odsotnosti javnega uslužbenca, v kolikor se ta nanaša na odsotnost službene narave.

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je 19. 6. 2018 na organ vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je od organa zahtevala:

  • kopije vse dokumentacije, ki je na organu nastala leta 2016 in pozneje, in sicer ob seznanitvi agencije s podatkom, da naj bi zdaj že nekdanji tam imenovani uslužbenec/inšpektor v

davčnih oazah odprl najmanj štiri podjetja,

  • kopije morebitnih zapisnikov in drugih notranjih dokumentov, ki so na agenciji nastali v povezavi z njegovo bolniško odsotnostjo in odtujitvijo službenega računalnika, ter
  • kopije vseh potnih nalogov ali drugih relevantnih dokumentov agencije za vse službene poti, ki jih je imenovani opravil v povezavi z izvedbami inšpekcijskih pregledov doma in po svetu, od začetka do konca delovnega razmerja na agenciji, kopije certifikatov, ki so bili izdani na podlagi njegovih inšpekcijskih pregledov, kopije vseh potnih nalogov ali drugih relevantnih dokumentov agencije za vse službene poti, ki jih je tam imenovana inšpektorica opravila v povezavi z izvedbami inšpekcijskih pregledov doma in po svetu, od začetka do konca delovnega razmerja na agenciji in kopije certifikatov, ki so bili izdani na podlagi njenih inšpekcijskih pregledov.

Pri tem je poudarila, da ne želi dostopati do osebnih podatkov imenovanih posameznikov, zato je prosila, da jih organ v zahtevanih dokumentih prekrije. Navedla je še, da se v primeru, da je dokumentacije zelo veliko, lahko z organom dogovori za vpogled in posledično kopiranje, skeniranje ali fotografiranje izbranih dokumentov.

 

Organ je dne 19. 10. 2018 izdal odločbo in sklep, št. 712-4/2018-10. S sklepom je odločil, da se prosilki zaračunajo stroški za posredovanje informacij javnega značaja, ki znašajo 59,61 eurov (z DDV). Z odločbo je s 1. točko izreka zahtevo prosilke za posedovanje dokumentov iz prve in druge alineje zahteve zavrnil, sklicujoč se na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z 2. točko izreka pa je prosilkini zahtevi za posredovanje dokumentov iz tretje alineje zahteve delno ugodil, tako da ji je posredoval te dokumente z delnim dostopom, pri čemer je prekril v njih navedene osebne podatke.

 

Prosilka je zoper 1. točko izreka odločbe dne 28. 11. 2018 vložila pritožbo, o kateri je odločil IP z odločbo, št. 090-274/2018/5 z dne 12. 4. 2019. Z njo je ugodil pritožbi, odpravil 1. točko izreka odločbe organa, št. 712-4/2018-10 z dne 19. 10. 2018 in zadevo v tem obsegu vrnil organu v ponovno odločanje.

 

Organ je v postopku ponovnega odločanja izdal odločbo, št. 712-4/2018-28 z dne 2. 9. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Z njo je s 1. točko izreka odločil, da se prosilkina zahteva, ki se nanaša na kopije vse dokumentacije, ki je na organu nastala leta 2016 in pozneje, in sicer ob seznanitvi organa s podatkom, da naj bi tam imenovani nekdanji uslužbenec/inšpektor v davčnih oazah odprl najmanj štiri podjetja, in na            kopije morebitnih zapisnikov in drugih notranjih dokumentov, ki so na organu nastali v povezavi z odtujitvijo službenega računalnika, delno zavrne zaradi izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Z 2. točko izreka pa je v celoti zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na kopije morebitnih zapisnikov in drugih notranjih dokumentov, ki so na organu nastali v povezavi z njegovo bolniško odsotnostjo, in se pri tem prav tako skliceval na navedeno izjemo. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je organ, v zvezi z določitvijo obsega zahteve, najprej opredelil do pojma »notranji dokument, in se pri tem skliceval na določbe 13. točke 6. člena Uredbe o upravnem poslovanju. Posledično je v zvezi z relevantnim delom prosilkine zahteve odbral 21 dokumentov, ki jih je poimensko naštel v obrazložitvi. V razlogih k 1. točki izreka izpodbijane odločbe je pojasnil, da je z uporabo določbe delnega dostopa v dokumentih prekril podatke, ki niso v zvezi z delovnim razmerjem nekdanjega javnega uslužbenca (prva alineja tretjega  odstavka). V zvezi z dokumenti iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe pa je dostop v celoti zavrnil, saj ni našel pravne podlage za njihovo razkritje.

 

Prosilka je navedeno odločbo izpodbijala s pritožbo z dne 17. 9. 2019. Navajala je, da je organ po njenem mnenju prekril preveč osebnih podatkov na dokumentih. Napačna se ji zdi odločitev, da je organ prekril podatke o tem »na katere dneve in iz katerega razloga je bil javni uslužbenec odstoten«. Praksa IP, na katero se sklicuje organ (odločba 090-253/2013), se namreč nanaša samo na razloge za odsotnost, ne pa na dneve odsotnosti z delovnega mesta. Prosilka meni, da je dan odsotnosti neposredno povezan z opravljanem javne funkcije oziroma delovnega razmerja in sodi v okvir prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede razloga odsotnosti – če ne gre za službeno pot in če odsotnost morebiti ne vzbuja suma kaznivega dejanja ali delovnega prekrška javnega uslužbenca, pa meni, da ni informacija javnega značaja, saj gre za poseg v zasebno sfero javnega uslužbenca. Glede posredovanja dokumentov, ki se nanašajo na bolniško odsotnost konkretnega javnega uslužbenca, prosilka meni, da je v danem primeru mogoče sklepati, da so med njimi morda tudi javni dokumenti. Prav tako meni, da je javen podatke glede imena pooblaščenca javnega uslužbenca. Dalje v pritožbi našteva dokumente, ki bi po njenem prepričanju lahko oziroma morali obstajati v zvezi z domnevnimi družbami nekdanjega inšpektorja v davčnih ozarah in v zvezi z odtujitvijo službenega računalnika, kar ugotavlja na podlagi posredovane dokumentacije.

 

Organ svoje odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, skupaj z originalnimi in delno prikritimi dokumenti, ki so bili posredovani prosilki, odstopil v reševanje IP, z dopisom, št. 712-4/2018-30 z dne 2. 10. 2019. V zvezi z dokumenti, na katere se sklicuje prosilka v pritožbi, je glede nekaterih dokumentov, ki jih je naštel v dopisu, navajal, da z njimi ne razpolaga, glede drugih (ki jih je prav tako naštel v dopisu) je pojasnil, da presegajo obseg prosilkine zahteve, saj niso nastali pri organu, in jih je zato upošteval kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Glede dokumenta, ki ga prosilka navaja v pritožbi, »Akcijski načrt JAZMPz dne 22. 4. 2016«, pa je navedel, da se ne nanaša na nobeno od tem, v zvezi s katerimi je prosilka postavila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Predlaga zavrnitev pritožbe.

 

IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Skladno z drugim odstavkom 9. člena ZUP, je IP prosilki v vednost poslal dopis organa, št. 712-4/2018-30 z dne 2. 10. 2019.

 

K I in II . točki izreka:

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Kot organ druge stopnje je IP, skladno z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilka izpodbijala, in v mejah njenih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

1.         Predmet presoje pritožbenega postopka in obseg zahteve

 

IP uvodoma poudarja, da iz prosilkinih pritožbenih navedb izhaja, da vlaga pritožbo zoper obe točki izreka odločbe organa, št. 712-4/2018-28 z dne 2. 9. 2019, in pri tem določno navaja, katere osebne podatke je po njenem mnenju organ napačno prekril.

 

V zvezi z dokumenti iz prve točke izreka, torej: kopijami vse dokumentacije, ki je na organu nastala leta 2016 in pozneje, in sicer ob seznanitvi s podatkom, da naj bi tam imenovani nekdanji inšpektor v davčnih oazah odprl najmanj štiri podjetja, in kopijami morebitnih zapisnikov in drugih notranjih dokumentov, ki so na organu nastali v povezavi z odtujitvijo službenega računalnika, prosilka v pritožbi navaja:

-           da so bili po njenem mnenju napačno prekriti podatki, iz katerih bi bilo mogoče sklepati katere dneve je bil javni uslužbenec odsoten. Glede razloga odsotnosti pa navaja, da če ne gre za službeno pot in če odsotnost morebiti ne vzbuja suma kaznivega dejanja ali delovnega prekrška javnega uslužbenca, razlog odsotnosti ni informacija javnega značaja.

-           da bi moral biti javen tudi podatek o imenu pooblaščenca javnega uslužbenca.

 

V zvezi z dokumenti - kopijami morebitnih zapisnikov in drugih notranjih dokumentov, ki so na organu nastali v povezavi z njegovo bolniško odsotnostjo, pa pavšalno navaja, da so med njimi morda tudi takšni, ki bi morda lahko bili javni.

 

Organ prve stopnje je kot dokumente, ki ustrezajo prosilkini zahtevi v relevantnem delu, prepoznal naslednje dokumente:

1.         Dopis JAZMP, št. 01 -20/2016-23 z dne 29.8.2017, za Evropsko agencijo za zdravila,

2.         Dopis JAZMP, žt. 01-20/2016-20 z dne 1.7.2016, za Evropsko agencijo za zdravila,

3.         Uradni zaznamek direktorice JAZMP z dne 10.5.2016,

4.         Uradni zaznamek namestnika direktorice JAZMP z dne 26.4.2016,

5.         Dopis JAZMP, št. 01 -20/2016-15 z dne 6.5.2016, s prilogo, za Evropsko agencijo za zdravila,

6.         Osnutek dopisa JAZMP, št. 01-20/2016-10 z dne 18. 4. 2016, za Ministrstvo za javno upravo glede

ukrepanja JAZMP v zadevi »…«,

7.         Dopis JAZMP, št. 01 -20/2016-5 z dne 12.4.2016, za Evropsko agencijo za zdravila,

8.         Dopis JAZMP, št. 01 -20/2016-4 z dne 21.3.2016, za …,

9.         Pregled izvedenih GMP inšpekcij v obdobju 2011-2015,

10.       Zapisnik z dne 17.6.2016 o primopredaji poslov, dokumentacije in delovnih sredstev ob prenehanju

delovnega razmerja,

11.       Dopis direktorice JAZMP članom Sveta JAZMP z dne 19.5.2016,

12.       Zapisnik o zagovoru v postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19.5 2016,

13.       Zapisnik z dne 26.4.2016 glede sestanka za predajo službenega prenosnega računalnika,

14.       Dopis z dne 18.4.2016 za Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani,

15.       Dopis z dne 18.4.2016 za Komisijo za preprečevanje korupcije,

16.       Dopis z dne 17.3.2016 za Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani,

17.       Dopis direktorice JAZMP članom Sveta JAZMP z dns 19.4.2016,

18.       Dopis direktorice JAZMP članom Sveta JAZMP z dne 16.3.2016,

19.       Zapisnik 27. redne seje Sveta JAZMP z dne 29.3.2016,

20.       Zapisnik 2. izredne seje Sveta JAZMP z dne 19.5.2016 in

21.       Zapisnik 29. redne seje Sveta JAZMP z dne 24.5.2016.

 

Glede na navedeno se pritožbena presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe omejuje na te dokumente in v okviru zgoraj navedenih pritožbenih navedb.

 

V zvezi z dokumenti, na katere se sklicuje prosilka v pritožbi in jih določno našteva, kot dokumente, ki bi v zadevi še lahko oziroma morali obstajati, kar ugotavlja iz posredovane dokumentacije, pa IP izrecno poudarja, da niso predmet pritožbene presoje, in jih bo organ moral obravnavati kot novo zahtevo, kar je vloga zgolj za tiste, ki jih je kot del nove zahteve naštel organ v odstopnem dopisu, št. št. 712-4/2018-30 z dne 2. 10. 2019.

 

Glede tega IP pojasnjuje, da je prosilka svojo zahtevo postavila v zelo splošno in nedoločno navedene termine, kot npr. »kopijami vse dokumentacije, ki je na organu nastala leta 2016 in pozneje, in sicer ob seznanitvi s podatkom… in drugih notranjih dokumentov, ki so na organu nastali v povezavi z odtujitvijo službenega računalnika«, je to privedlo do situacije, ko je organ prosilki posredoval vse dokumente, za katere je lahko razumno predvideval, da sodijo v krog informacij, ki jih je prosilka zahtevala, prosilka pa je nato v pritožbi zahtevala dodatne dokumente, za katere je na podlagi posredovane dokumentacije štela, da bi lahko oziroma morali obstajati pri organu. Čeprav je zahteve prosilcev tudi po praksi IP potrebno obravnavati široko, slednje ne pomeni, da je organ dolžan zahtevo prosilca obravnavati v tako širokem pogledu, in ob tem predvidevati, katere dokumente prosilec pričakuje. Prosilci se morajo zavedati, da tem bolj natančna, kot je opredelitev dokumentov, tem večja verjetnost je, da bodo prejeli prave podatke in da bo organ za njihovo iskanje potreboval kar najmanj časa. Zato po mnenju IP tisti dokumenti, ki jih je prosilka identificirala kot predmet svoje zahteve šele po izdaji odločbe na prvi stopnji, predstavljajo razširitev njene zahteve. IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP. Ta določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. To pomeni, da se prosilec v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval oz. organ teh dokumentov ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Organ je dolžan razširjeno zahtevo prosilke iz pritožbe obravnavati kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Pri tem IP opozarja, da mora organ, v primeru, da z dokumenti ne razpolaga, o tem izdati odločbo (drugi odstavek 22 .člena v povezavi z prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ).

  1. Izjema varstva osebnih podatkov

Dostop do zgoraj naštetih dokumentov, ki so predmet presoje konkretnega pritožbenega postopka, je organ prosilki (delno) omejil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Iz pritožbe izhaja, da se prosilka v zvezi s tem ne strinja z odločitvijo organa, da je prekril podatke, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, katere dneve je bil javni uslužbenec odsoten. Glede razloga odsotnosti pa navaja, da če ne gre za službeno pot in če odsotnost morebiti ne vzbuja suma kaznivega dejanja ali delovnega prekrška javnega uslužbenca, razlog odsotnosti ni informacija javnega značaja. Prav tako meni, da bi moral biti javen tudi podatek o imenu pooblaščenca javnega uslužbenca, saj je njegov pravni zastopnik, ki nastopa v njegovem interesu in na njegov račun.

IP je v pritožbenem postopku, v zvezi z navedeno izjemo, opravil presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe v opisanem izpodbijanem obsegu.

Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Glede veljavne zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se, poleg Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki ureja varstvo osebnih podatkov in se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v določenem delu uporablja še vedno veljavni Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1).

Obdelava osebnih podatkov (kamor štejemo tudi posredovanje osebnih podatkov v postopkih dostopa do informacij javnega značaja) je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Tako zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku z zahtevo po ZDIJZ, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja (poleg javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ) tudi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Nesporno je torej, da primer iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov) ne sodi med tiste zakonske izjeme, ki bi bile izvzete iz dolžnosti organa do posredovanja zahtevanih informacij, če so povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

IP se strinja z navedbami organa, da je navedeno izjemo od izjem treba razlagati ozko, in v skladu z namenom ZDIJZ. Kot je IP poudaril že v svoji odločbi, št. 090-274/2018/5 z dne 12. 4. 2019, po tej »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na funkcionarja ali javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Kadar organ zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrne zaradi varstva osebnih podatkov, se vprašanje, kateri osebni podatki so povezani z opravljanjem javne funkcije oz. delovnim razmerjem javnega uslužbenca, presoja upoštevajoč načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, torej niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Slednji podatki namreč izkazujejo tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju, ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec, zakonita. Takšni podatki torej, po odločitvi zakonodajalca, v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja).

Upoštevajoč navedeno je IP glede podatkov o datumu odsotnosti javnega uslužbenca z delovnega mesta, sledil argumentom pritožbe. Konkretni datum odsotnosti /prisotnosti javnega uslužbenca na delovnem mestu, je po presoji IP nedvomno podatek, ki je v povezavi z opravljanem delovnega razmerja javnega uslužbenca, podredno pa gre tudi za podatek o porabi javnih sredstev, zato so ti podatki javno dostopni. Da so konkretni dnevi prihoda ter odhoda na delo javnega uslužbenca prosto dostopne informacije javnega značaja, izhaja iz prakse IP (npr. odločbe, št. 090-21/2009/7, 090-186/2016, 090-208/2018), ki ji je sledila tudi sodna praksa Upravnega sodišča.

Glede podatkov o razlogu odsotnosti javnega uslužbenca z delovnega mesta, IP poudarja, da ti predstavljajo informacijo javnega značaja le, če bi šlo za razlog, ki je službene narave (npr. odsotnost zaradi službene poti). Takšen podatek je po presoji IP podatek, ki je v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in nenazadje tudi s porabo javnih sredstev, če je službena pot poravnana s strani delodajalca, ki ga uvršamo v javni sektor (npr. odločba IP, št. 090-105/2018).

IP se tako strinja s pritožbenimi navedbami prosilke, da ni pravne podlage za prekritje podatkov, iz katerih izhaja konkretni dan odsotnosti javnega uslužbenca z delovnega mesta, in tudi ne podatkov glede razloga odsotnosti konkretnega javnega uslužbenca, če je ta službene narave. Zato je IP pritožbi v tem delu ugodil, in odločil, da mora organ iz predmetnih dokumentov prosilki posredovati tudi podatke, iz katerih je mogoče sklepati na dneve odsotnosti in tudi podatke, o razlogih odsotnosti, če se ti nanašajo na razlog službene narave (1. točka izreka te odločbe). Takšno stališče je skladno z prakso IP, tudi z odločbo, št. 090-253/2013. Zato je sklicevanje organa na slednjo neutemeljeno, kot pravilno izpostavlja prosilka v pritožbi.

Pri tem IP pojasnjuje, da zaradi navedenega in upoštevajoč določbo a26.a člen ZDIJZ, IP konkretnega javnega uslužbenca, ni vabil k priglasitvi stranske udeležbe, saj podatki, katerih razkritje je naložil IP s to odločbo predstavljajo podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in porabo javnih sredstev (prva alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), in so tako že z zakonom določeni kot javni.

Na drugi strani pa je IP sledil odločitvi izpodbijane odločbe v delu, ki se nanašajo na podatek o imenu in priimku pooblaščenca javnega uslužbenca, ker ni našel pravne podlage za razkritje tega podatka v povezi z imenom in priimkom konkretnega javnega uslužbenca. Res je sicer, da samo ime in priimek odvetnika nista varovana osebna podatka, saj opravljanje odvetniškega poklica sodi v javno sfero. Odvetništvo je v 1. odst. 1. člena Zakona o odvetništvu (Ur.l. RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZOdv) namreč opredeljeno kot samostojna in neodvisna služba znotraj pravosodja. To pomeni, da kadar odvetniki ne nastopajo kot posamezniki in v lastnem imenu, ampak kot strank, njihov ime, priimek ter poslovni naslov, v načeloma niso varovani osebni podatki. Vendar takšna praksa IP[1] temelji samo na primerih, ko podatek o odvetniku strankam ni znan, zato na ta način niti ni razvidno, koga odvetniki po pooblastilu zastopajo. Na takšne primere se namreč nanaša citirana praksa IP v opombi 1. Nasprotno pa je v obravnavni zadevi ime in priimek stranke odvetnika znan, saj se nanj nanaša konkretna zahteva po ZDIJZ. V takšnem primeru pa IP ni našel podlage za razkritje imena in priimka odvetnika, saj ta podatek v povezavi z imenom in priimkom konkretnega posameznika sodi v njegovo zasebno sfero in tako predstavlja njegov varovan osebni podatek. Gre namreč za pogodbeno mandatno razmerje med strankama, ki je odvisno od volje strank. Bistvo mandatne pogodbe je osebno opravljanje naročenega posla, ki v tem kontekstu predstavlja zaupno razmerje med strankama, toda slednje velja le za t.i. »notranje razmerje«, v okvir katerega sodi zlasti vsebina posameznih dejanj, ki pa v obravnavanem primeru niso predmet zahteve. Prav tako po presoji IP podatek o imenu in priimku konkretnega odvetnika ne predstavlja podatka, ki bi bil povezan z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, niti podatka o porabi javnih sredstev, zato je IP v tem delu pritožbo zavrnil.

IP je v celoti sledil tudi argumentom organa, ki se nanašajo na 2. točko izreka izpodbijane določbe, torej na zahtevo po morebitnih zapisnikih in drugih notranjih dokumentih, ki so na organu nastali v povezavi z bolniško odsotnostjo konkretnega javnega uslužbenca. IP ni našel razlogov, da bi sledil prosilkinim pritožbenim navedbam, da so med temi podatki tudi takšni, ki bi lahko bili javni.

Organ v razlogih pravilno ugotavlja, da ti podatki predstavljajo posebno vrsto osebnih podatkov skladno z 9. členom Splošne uredbe, in kot taki po mnenju in praksi IP[2] predstavljajo varovane osebne podatke iz zasebne sfere javnega uslužbenca. IP ni našel pravne podlage za njihovo razkritje, saj je odločil, da tudi ne gre za podatke, ki jih je dovoljeno razkriti na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Upoštevajoč vse navedeno IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilke delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

IP še dodaja, da organ v izreku izpodbijane odločbe ni določno navedel, o katerih dokumentih je odločal, oziroma dostop do katerih posameznih dokumentov je prosilki delno zavrnil. Te navedbe sicer izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kar sicer ni zadostni pogoj za zagotovitev pravilnosti in zakonitosti takšne odločbe. V upravnih postopkih, ki se začnejo na zahtevo stranke, kamor spada tudi postopek dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ), organ odloča v mejah postavljene zahteve in mora v izreku odločbe odločiti o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek 213. člena ZUP), kar pomeni dokončnost, pravnomočnost in izvršljivost odločbe zajema le odločbeni izrek (224. člen ZUP). Vsebina odločitve organa mora biti namreč razvidna iz izreka odločbe in ne obratno: navedba posameznih dokumentov v obrazložitvi odločbe, skupaj z navedbo podatkov, ki se prekrijejo, namreč ne opredeljuje izreka samega. Organ je z izdajo takšne odločbe res storil bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), vendar pa IP zaradi tega ni odpravil izpodbijane odločbe in zadeve vrnil organu prve stopnje, ampak je sam rešil zadevo, kot to predvideva četrti odstavek 251. člena ZUP. Ta namreč določa, da če organ prve stopnje ob ponovnem odločanju ne sledi opozorilom o potrebni dopolnitvi postopka in ne ravna v skladu z odločbo organa druge stopnje, ta ob ponovni obravnavi pritožbe sam reši zadevo.

IP je tako v 1. točki izreka odločbe naštel dokumente, ki so bi predmet odločanja ter jih določil z imenom in /ali opravilno številko in datumom, na način kot jih je v obrazložitvi izpodbijane odločbe označil organ in kot so bili IP predloženi ob odstopu pritožbe.

K III. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Npr. odločbi IP, št. 090-271/2015 in 090-87/2011/3.

[2] Npr. odločbe IP, št. 090-241/2015, 090-71/2019, 090-211/2016, 090-100/2016.