Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.07.2018
Naslov: prosilec - Javna agencija RS za varstvo konkurence
Številka: 090-115/2018
Kategorija: Kršitev postopka, Upravni postopek
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval vse obstoječe dokumente v konkretni zadevi presoje pridobitve kontrole, ki jo izvaja organ po določbah ZPOmK-1. Organ je zahtevo zavrnil sklicujoč se na 7 točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 16. ter 18. člen ZPOmK-1. IP je pritožbi prosilca ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in vrnil zadevo v ponovno odločanje, saj je ocenil, da organ s posplošenim navajanjem glede nastanka škode za postopek, ni konkretno ugotavljal in pojasnil, kaj naj bi bilo tisto, kar lahko škodi izvedbi postopka in kako naj bi njegovo izvedbo ogrozilo, oziroma je ob tem, da je prosilec zahteval večje število dokumentov, pavšalno zavrnil dostop do vseh dokumentov iz istega razloga.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-115/2018/9

Datum: 6. 7. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 29. 5. 2018, zoper odločbo Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-3/2018-4 z dne 28. 5. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 29. 5. 2018 se ugodi in se odločba Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, št. 090-3/2018-4 z dne 28. 5. 2018, odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je 2. 4. 2018 na organ vložil pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval vse obstoječe dokumente v zadevi, št. 3061-17/2017, v elektronski obliki.

 

Organ je z odločbo, št. 090-3/2018-4 z dne 28. 5. 2018 zahtevo prosilca v celoti zavrnil sklicujoč se na izjemo od dostopa do informacij javnega značaja iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo upravnega postopka) in določbe 16. in 18. člena ZPOmK-1. V razlogih je navajal, da je zahtevane dokumente organ pridobil ali sestavil v postopku presoje pridobitve kontrole podjetja …, nad podjetjema …., in …, ki še ni zaključen oz. je v teku, saj organ v postopku še ni odločil. Dalje navaja razloge, s katerimi utemeljuje škodo, ki bi z razkritjem nastala postopku. Pojasnjuje, da v konkretnem primeru tudi ne more obstajati interes javnosti za razkritje vseh dokumentov v zadevi oz. slednji ni močnejši od interesa varstva nemotenega vodenja konkretnega upravnega postopka, ki še ni zaključen. Interes javnosti je v fazi postopka varovan z objavo priglasitve koncentracije na spletni strani organa in objavo sklepa s pozivom vsem osebam k posredovanju podatkov, ki bi bili pomembni za odločitev in potrebnimi pojasnili organa glede na navedbe v medijih v zvezi s konkretnim postopkom koncentracije. Pojasnjuje, da bo na spletni strani organa v skladu z 22. členom ZPOmK-1 po zaključku upravnega postopka objavljen izrek odločbe ali sklepa, s katerim se bo postopek končal in po pravnomočnosti tudi celotna odločba oz. sklep brez zaupnih podatkov. V zvezi z zavrnitvijo zahteve se sklicuje še na določbe 16. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Ur. I. RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13 - odl. US in 63/13-ZS-K in 33/14, 76/15 in 23/17, v nadaljevanju ZPOmK-1), ki določa stranke v postopkih presoje koncentracije pred organom in postopek priglasitve udeležbe. Navaja, da prosilec v roku 30 dni od dneva objave sklepa o uvedbi postopka na spletni strani organa ni prijavil svoje udeležbe v predmetnem postopku koncentracije, katerega dokumenti so predmet zahteve, zato v skladu z 18. členom ZPOmK-1 nima pravice do pregleda dokumentov zadeve, saj ni stranka v postopku. Dalje navaja še peti odstavek 18. člena ZPOmK-1, ki govori od tem, katerih dokumentov v postopkih pred organom ne morejo pregledovati in preslikavati niti stranke postopka in navaja, da predmetna zahteva vključuje tudi te dokumente. Organ poudarja, da posredovanje vseh dokumentov prosilcu, ki ni stranka v postopku, prestavlja kršitev 16. m 18. člena ZPOmK-1 in s tem nezakonito ravnanje organa.

 

Prosilec je zoper izdano odločbo dne 29. 5. 2018 vložil pritožbo, v kateri navaja, da zavrnitev zahteve ni dovolj obrazložena in se pri tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča I U 1774/2013. Meni, da so navajanja v zvezi s pritiski na delo organa presplošna in želi imeti konkretne razloge, kdo, kdaj, zakaj in na koga naj bi izvajal takšen pritisk, s katerim organ utemeljuje škodo za postopek v teku, ki naj bi bila po njegovem mnenju prav tako nekonkretizirana. Zanima ga, konkretno katere preiskave, naj bi bile ogrožene z dostopom javnosti do zahtevanih dokumentov, saj naj bi po njegovih podatkih organ izvajal preiskave le v teoriji. Zahteva konkretnejša pojasnila glede obrazložitve škode in javnega interesa.

 

Organ je dne 30. 5. 2018 po elektronski pošti prosilčevo pritožbo odstopil IP v reševanje.

 

IP je ob odstopu pritožbe ugotovil, da iz odstopljene vloge ne izhaja, da bi organ opravili predhodni formalni preizkus pritožbe, ki ga organom prve stopnje pri ravnanju s pritožbo nalaga prvi odstavek 240 člena ZUP. Prav tako je ugotovil, da ne razpolaga z vsemi informacijami, ki jih potrebuje za odločitev. Ob reševanju pritožbe mora namreč organ prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 245. člena ZUP pritožbi priložiti vse dokumente, ki se tičejo zadeve oziroma mora v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZInfP odgovorna oseba prvostopenjskega organa IP na njegovo zahtevo posredovati dokumente, zadeve, dosjeje, register, evidence ali dokumentarno gradivo, ki jih je zahteval prosilec. Glede na navedeno je IP, z dopisom, št. 090-115/2018/3 z dne 6. 6. 2018, organ pozval k predložitvi prosilčeve zahteve z dne 2. 4. 2018 in dokumentov, ki so bili predmet te zahteve ter k opravi formalnega preizkusa pritožbe z dne 28. 5. 2018.

 

Organ je nato z dopisom, št. 090-3/2018-9 z dne 11. 6. 2018, IP posredoval zahtevo prosilca z dne 2. 4. 2018 in v dopisu navajal, da dokumentov, ki so predmet zahteve, ne more posredovati, saj se zahteva nanaša na del spisa v postopku presoje pridobitve kontrole, ki še ni zaključen. Iz dopisa še izhaja, da je organ opravil formalni preizkus pritožbe.

 

Ker organ, kljub določbi drugega odstavka 245. člena ZUP in prvega odstavka 10. člena ZInfP, IP ni posredoval dokumentov, ki so predmet zahteve, ga je IP v telefonskem pogovoru dne 13. 6. 2018 ponovno pozval k predložitvi le-teh. Organ je pojasnil, da gre za zelo obsežno zadevo in nato istega dne IP poslal popis zadeve, katere dokumenti so predmet prosilčeve zahteve.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

  1. Odločitev IP in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje

V konkretni zadevi je prosilec zahteval vse dokumente, ki se nanašajo na konkretno zadevo presoje pridobitve kontrole, ki jo izvaja organ po določbah ZPOmK-1. Po vpogledu v spisovno dokumentacijo je IP ugotovil, da zadeva, št. 3061-17/2017, res obsega veliko število dokumentov, natančneje 535, kar izhaja iz popisa zadeve, ki jo je dne 13. 6. 2018 organ poslal IP.

Organ je zavrnil dostop do vseh zahtevanih dokumentov zaradi obstoja izjeme od prostega dostopa po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo upravnega postopka) in na podlagi določb 16. in 18. člena ZPOmK-1.

Po navedeni izjemi iz ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov. Za obstoj te izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:

•    upravni postopek, v zvezi s katerim je bil sestavljen podatek, je v teku;

•    razkritje podatka bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.

 

V obravnavanem primeru so bili zahtevani vsi dokumenti, ki so del zadeve organa v postopku presoje koncentracije, ki je eden od postopkov odločanja pri organu, določenih v V. delu ZPOmK-1. Ta v 15. členu določa, da organ odloča o zadevah, za katere je pristojen po tem zakonu, po postopku, določenem s tem zakonom, in če ni v tem zakonu določeno drugače, se za postopek odločanja uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Da gre pri postopanju organa za posebni upravni postopek, izhaja tudi iz obrazložitve Predloga zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.

 

V konkretni zadevi je torej nedvomno, da so bili zahtevani dokumenti pridobljeni in sestavljeni v zvezi s posebnim upravnim postopkom, ki ga vodi organ po ZPOmK-1. Prav tako ni sporno, da je postopek v zadevi št. 3061-17/2017 še v teku. Glede na navedeno je prvi pogoj za izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ , tudi po presoji IP, izpolnjen.

Drugi pogoj za opredelitev izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predvideva uporabo t.i. škodnega testa, saj določa, da se sme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zavrniti le, če bi njihovo razkritje škodovalo izvedbi tega postopka, pri čemer je organ, ki zahtevo zavrne, tisti, ki mora nastanek škode izkazati za verjetno. Ker je po ZDIJZ edina upoštevanja vredna škodna posledica škoda, ki lahko nastane za izvedbo upravnega postopka, a contrario to pomeni, da po njegovem dokončanju, dostopa do informacij ni več možno zavrniti iz tega razloga in bi morali biti javnosti načeloma dostopni vsi dokumenti in vse informacije iz takšnega postopka, razen seveda če je podana kakšna druga izjema. Navedeno pomeni, da mora organ v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje neke informacije škodovalo izvedbi samega postopka. Ogrozitev izvedbe postopka pa mora biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Te določbe se torej ne sme tolmačiti tako, da se dostop do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, a priori zavrne, temveč je potrebno pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice za postopek, ki bi nastale z razkritjem posameznega dokumenta.

V konkretni zadevi je prosilec zahteval večje število dokumentov, organ pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj pavšalno navedel, da bi razkritje škodovalo izvedbi postopka, saj je predmetni postopek presoje pridobitve kontrole v medijih zelo izpostavljen, delo organa pa je podvrženo različnim pritiskom. Zato bi posredovanje teh dokumentov javnosti pred izdajo odločbe s strani organa povzročilo škodo nemoteni izvedbi upravnega postopka, zaradi različnih interpretacij in zaključkov javnosti. Hkrati bi to ogrozilo učinkovito delovanje organa in izvajanje potrebnih dejanj, kot je izvedba preiskav pri v koncentraciji udeleženih podjetij ali podjetij, pri katerih obstaja verjetnost, da so v koncentraciji udeležena podjetja (48. člen ZPOmK-1).

Glede na takšno utemeljevanje organa drugega pogoja izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (nastanka škode za postopek), so pritožbene navedbe prosilca v zvezi s potrebo po konkretizaciji razlogov nastanka škode, po presoji IP, utemeljene.

IP namreč meni, da organ s posplošenim navajanjem glede nastanka škode za postopek, ni konkretno ugotavljal in pojasnil, kaj naj bi bilo tisto, kar lahko škodi izvedbi postopka in kako naj bi njegovo izvedbo ogrozilo, oziroma je ob tem, da je prosilec zahteval večje število dokumentov, pavšalno zavrnil dostop do vseh dokumentov iz istega razloga. Organ se namreč v izpodbijani odločbi ni opredelil do vsakega dokumenta posebej, temveč je glede vseh zahtevanih dokumentov enotno in zgolj pavšalno pojasnil, da bi z njihovim razkritjem nastala škoda za postopek, ker naj bi bil predmetni postopek presoje pridobitve kontrole v medijih zelo izpostavljen, delo organa pa je podvrženo različnim pritiskom. Pri tem IP pritrjuje pritožbenim navedbam, da ti pritiski niso konkretizirani, zato takšna posplošena navajanja ne zadostujejo pogoju verjetno izkazane škode za postopek. Dalje pa IP še poudarja, da razlog medijske odmevnosti zadeve, sam po sebi, brez navedb drugih konkretnih razlogov za utemeljevanje škode za postopek, ne more biti zadosten razlog za izkazovanje nastanka škode za postopek.

IP v konkretnem primeru ne more sprejeti utemeljitve, da prav vsi dokumenti, ki izhajajo iz zadeve organa št. 3061-17/2017, predstavljajo izjemo varstva izvedbe upravnih postopkov. Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni za vsak dokument v spisu, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje in na podlagi tega za vsak dokument posebej ne ugotavlja obstoja izjeme na podlagi 6. člena ZDIJZ, se odločbe ne da preizkusiti, zato obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu).

V okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti IP še ugotavlja, da se organ v zvezi s sklicevanjem na peti odstavek 18. člena ZPOmK-1, ki glede na določbo prvega odstavka 5a. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, v teoriji poznano pod imenom »strankino pravilo«, prav tako ni opredelil, oziroma ni individualiziral dokumentov predmetne zahteve, ki bi lahko predstavljali takšne informacije. Zato je izpodbijana odločba tudi v tem delu pomanjkljivo obrazložena.

V zvezi s sklicevanjem organa na 16. člena ZPOmK-1 (stranke v postopku) v povezani s prvim odstavkom 18. člena ZPOmK-1 (pravica strank do pregleda dokumentov zadeve), IP pojasnjuje, da je prosilec zahtevo z dne 2. 4. 2018 vložil po ZDIJZ, zato organ njegove zahteve ne more zavrniti s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 18. člena ZPOmK-1, ki kot specialna določba glede na splošno ureditev v 82. členu ZUP, ureja pravico strank do vpogleda v spis neodvisno od zahteve za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ.

V konkretnem primeru obrazložitev izpodbijane odločbe torej nima vseh potrebnih sestavin, zaradi česar je pomanjkljiva in odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki. drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je moral zato izpodbijano odločbo odpraviti.

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zlasti zaradi neutemeljene obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. Prvostopenjski organ je zato tisti, ki bo najlažje opravil vsa procesna dejanja in v nadaljevanju odločanja ugotovil, v katerem delu predstavljajo zahtevani dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja, v katerem delu gre za izjeme od prosto dostopne informacije javnega značaja in se opredelil tudi do morebitnih dodatnih vprašanj, do katerih se pri prvotnem odločanju ni opredelil.

2.     Navodila organu za odločanje v ponovljenem postopku

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja (najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve) izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Organ bo moral pri ponovnem odločanju upoštevati določbe 214. člena ZUP glede obrazložitve upravne odločbe in jasno opredeliti, kateri konkretni dokumenti, ki jih prosilec zahteva, pomenijo izjemo iz prvega odstavka 5a. člena ZDIJZ v povezavi s petim odstavkom 18. člena ZPOmK-1 ter kateri izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter se konkretno (po posameznih dokumentih) opredeliti do tega, ali je ta zakonska izjema od prostega dostopa podana in jo tudi konkretno utemeljiti.  V primeru obstoja katere od izjem mora organ presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila.

Ob tem IP posebej poudarja, da velik obseg zahtevanih dokumentov, nikakor ne sme in ne more biti razlog za zavrnitev zahteve prosilca, saj ZDIJZ te omejitve ne daje. To izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. U 92/2006-8 z dne 4. 10. 2007, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da »veliko dela za organ« ni zakonska izjema po ZDIJZ, zaradi katere bi bilo mogoče dostop zavrniti.

Hkrati pa IP opozarja, da organ v ponovljenem postopku odloča tudi o morebitnih stroških za posredovanje zahtevane dokumentacije, in sicer po postopku, ki je predpisan v ZDIJZ in v Uredbi, ter o stroških postopka. Organ lahko skladno z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij (glej 34. do 36.b člen). Ob tem IP opozarja, da določbe prvega odstavka 36. člena ZDIJZ ni mogoče razumeti v smislu, da organ stroškov ne sme zaračunati, če stroškovnika ne objavi. Stroškovnik je namreč v skladu z določbami 35. člena ZDIJZ določen enotno, pri čemer so pravila zaračunavanja natančno določena v Uredbi (glej 16. do 18. člen). O pravilnosti in utemeljenosti zaračunanih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja, glede katerih organ ugodi zahtevi prosilca, je IP že večkrat odločal (glej npr. odločbo IP, št. 090-27/2017/7 z dne 18. 4. 2017).

Izhajajoč iz obsega pravice do enakega varstva pravic, kot jo določa 22. člen Ustave RS, IP še pojasnjuje, da se v postopkih dostopa do informacij javnega značaja v zvezi z določbo 87. člena ZUP odločbe, sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitev začne teči rok, vročajo osebno, tistemu, kateremu so namenjeni. Pri tem IP opozarja, da se kot elektronsko vročanje v smislu 86. člena ZUP, šteje le vročanje, ki se opravi preko informacijskega sistema pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje dokumentov po elektronski poti kot svojo dejavnost.

  1. Sklepno

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. čl. ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Postopek vodila:                                                                                            

Maja Wondra, univ. dipl. prav.,                                                             
svetovalka IP                                                                                            

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka