Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.07.2011
Naslov: Prosilec - Inženirska zbornica Slovenije
Številka: 090-87/2011/3
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Osebni podatek
Status: Odobreno


POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval fotokopijo tožbe, vlog strank in odločbo Upravnega sodišča, v upravnem sporu, ki ga je proti organu sprožila posameznica, ki jo je prosilec opredelil z imenom in priimkom. Organ je prosilcu omogočil dostop do odločbe Upravnega sodišča in svojega odgovora na tožbo, dostop do tožbe in prve pripravljalne vloge tožeče stranke pa je zavrnil z navedbo, da ne gre za informacije javnega značaja, ampak za zasebne listine in bi bilo treba za dostop do teh dokumentov uporabiti procesno zakonodajo. Pooblaščenec je z odločbo št. 090-87/2011/3 z dne 29. 7. 2011 odločil, da zahtevani tožba in pripravljalna vloga predstavljata informacije javnega značaja, da sicer vsebujeta nekatere varovane osebne podatke, vendar jih je z uporabo instituta delnega dostopa mogoče izločiti iz dokumentov. Ker je Pooblaščenec zahtevano pripravljalno vlogo tožeče stranke pridobil že v okviru drugega postopka, ki ga je vodil, in ker iz procesne zakonodaje na področju upravnega spora izhaja, da bi organ kot tožena stranka s pripravljalno vlogo tožeče stranke moral razpolagati, se vprašanje, ali organ z zahtevano pripravljalno vlogo res razpolaga sploh ni postavilo. Po vročitvi odločbe je organ Pooblaščencu prvič sporočil, da z zahtevano pripravljalno vlogo ne razpolaga. Pooblaščenec je zato z odločbo št. 090-87/2011/5 z dne 16. 8. 2011 prej izdano odločbo izrekel za nično v delu, ki se nanaša na zahtevano pripravljalno vlogo in ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe v tem delu sicer pravilen (dostop se zavrne), vendar da je organ za svojo odločitev navedel napačne razloge. Pooblaščenec je zato izpodbijano odločbo organa v tem delu potrdil, vendar je obrazložitev organa nadomestil s svojo obrazložitvijo in sicer, da zahtevana pripravljalna vloga ne predstavlja informacije javnega značaja, ker organ z njo ne razpolaga.


ODLOČBA
Številka: 090-87/2011/
Datum: 29. 7. 2011
 

Informacijski pooblaščenec po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/48 z dne 17. 8. 2009 (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP), in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju: prosilca), z dne 22.04.2011, zoper odločbo Inženirske zbornice Slovenije, Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 2494/11/VOD-BŠF z dne 18.04.2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
 
                                                              
        O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca …….. z dne 22.04.2011 zoper odločbo Inženirske zbornice Slovenije št. 2494/11/VOD-BŠF z dne 18.04.2011 se delno ugodi, tako, da se 2. točka izreka odločbe Inženirske zbornice Slovenije št. 2494/11/VOD-BŠF z dne 18.04.2011 odpravi. Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati tožbo in prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke v upravnem sporu opr. Št. I U 1539/2009, pri čemer mora v obeh dokumentih prekriti ime, priimek in naslov tožeče stranke.

2.    V preostalem delu (to je glede imena, priimka in naslova tožeče stranke) se zahteva prosilca z dne 02.03.2011 zavrne.

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo z dne 02.03.2011, v kateri je na podlagi ZDIJZ zahteval fotokopije dokumentov, ki jih je organ pridobil v zvezi z disciplinskim postopkom proti posameznici, ki jo je opredelil z imenom, priimkom in podatkom o izobrazbi, in sicer:
-    tožbo kršiteljice v upravnem sporu,
-    morebiten odgovor organa na tožbo kršiteljice v upravnem sporu,
-    morebitne nadaljnje vloge kršiteljice in organa v upravnem sporu,
-    odločbo Upravnega sodišča opr. št. I U 1549/2009 z dne 20.01.2011

Organ je zahtevo prosilca z dopisom št. 2027/11/VOD-BŠF z dne 25.03.2011 odstopil na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ki je o zahtevi prosilca odločilo z odločbo št. Su 020501/2011-25/3 z dne 05.04.2011. Organ je v zvezi z zahtevo prosilca z dne 02.03.2011 dne 18.04.2011 vseeno izdal odločbo št. 2494/11/VOD-BŠF, s katero je prosilcu delno ugodil tako, da je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe odločil, da se prosilcu dostavijo fotokopije anonimizirane sodne odločbe Upravnega sodišča in odgovora na tožbo, ki ga je podal organ, pri čemer se iz dokumentov izločijo osebni podatki stranke v zadevi. V preostalem delu, to je glede pridobitve fotokopij tožbe v upravnem sporu in drugih vlog stranke, je organ zahtevo prosilca v 2. točki izreka izpodbijane odločbe zavrnil z navedbo, da dokumenti ne ustrezajo pojmu informacije javnega značaja kot je opredeljen v 4. členu ZDIJZ. V obrazložitvi k 2. točki izreka izpodbijane odločbe je organ navedel, da zahtevani dokumenti (tožba in vloge stranke v upravnem sporu) ne predstavljajo informacij javnega značaja in bi bilo treba za njihovo pridobitev uporabiti procesno zakonodajo, ki za dostop do spisovne dokumentacije zahteva izkaz upravičenega interesa. Nadalje je organ navedel, da tožba in druge vloge stranke predstavljajo dokumente zasebnopravne narave in so torej zasebne listine, ki ne morejo biti prosto dostopne vsakomur. Organ je navedel, da je namen ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja javnega sektorja, torej nadzor nad delovanjem organov, ne pa prosilcem omogočati dostop do dokumentov zasebnopravne narave, s čimer bi bila pravica do dostopa uporabljena v nasprotju z namenom za katerega je bila ustanovljena. Organ je zaključil, da zahtevana tožba in vloge stranke v upravnem sporu ne sodijo v javnopravno sfero delovanja organa in zato ne predstavljajo informacij javnega značaja.

Pooblaščenec je dne 05.05.2011 od organa prejel pritožbo prosilca z dne 22.04.2011 zoper odločbo 2494/11/VOD-BŠF z dne 18.04.2011, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi. Prosilec je v pritožbi navedel, da je organ odločil o njegovi zahtevi enako kot Upravno sodišče RS z odločbo št. Su 020501/2011-25/3 z dne 05.04.2011, in zatrjeval napačno uporabo materialnega predpisa. Sklicujoč se na 1. odst. 4. člena ZDIJZ je navajal, da ni nujno, da zavezanec za dostop do informacij javnega značaja sodeluje pri nastanku informacije javnega značaja, ampak zadostuje, da informacijo v okviru svojih javnopravnih nalog pridobi od drugih oseb. Prosilec se je skliceval na odločbo Pooblaščenca št. 090-42/2010/2 z dne 03.06.2010, kjer naj bi Pooblaščenec zavzel stališče, da dokumenti, ki so nastali v disciplinskem postopku proti članici organa  (sklep prvo in drugostopenjskega disciplinskega organa organa, zapisnik glavne obravnave, pritožba kršiteljice proti prvostopenjskemu sklepu disciplinskega organa) izvirajo iz delovnega področja organa kot pravne osebe javnega prava in so v zvezi z izvajanjem javnega pooblastila. Prosilec sklepa, da tudi nastopanje organa v upravnem sporu, v katerem brani svoje disciplinske odločbe, sodi v njegovo delovno področje kot pravne osebe javnega prava. Prosilec meni, da pravno sredstvo proti določenemu aktu (pri čemer kot primer navaja tožbo v upravnem sporu) ne more imeti drugačnega statusa kot akt, proti kateremu je pravno sredstvo vloženo, zato meni, da, če je sklep disciplinskega organa javnopravne narave, tožba v upravnem sporu ne more biti dokument zasebnopravne narave. Prosilec se je nadalje skliceval na odločbo Pooblaščenca št. 021-92/2008/13 z dne 18.03.2009. Prosilec meni, da komunikacije med sodiščem in strankami ni mogoče na splošno izločiti iz dometa ZDIJZ, da je sicer mogoče, da je v posameznem primeru podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ, vendar jo je treba posebej utemeljiti. Prosilec meni tudi, da s posredovanjem tožbe in drugih vlog tožnika pravica do dostopa do informacij javnega značaja ne bi bila uporabljena v nasprotju z namenom ZDIJZ, saj meni, da nastopanje organa v upravnem sporu sodi v okvir izvajanja javnopravnih nalog organa, ki mora skladno z določili ZUS pred Upravnim sodiščem braniti svoje odločbe kot tožena stranka. Za nadzor javnosti po mnenju prosilca ni pomembna le sodba sodišča in odgovor organa na tožbo, temveč tudi tožba, brez katere se upravni spor ne začne in brez katere izpodbijani sklepi organa v konkretnem primeru ne bi bili odpravljeni, disciplinski postopek, ki ga je organ vodil proti tožnici pa ne bi zastaral. Prosilec je Pooblaščencu predlagal, da njegovi pritožbi ugodi, odpravi 2. točko izreka odločbe organa št. 2494/11/VOD-BŠF z dne 18.04.2011 ter organu naloži, da mu posreduje fotokopije tožbe v upravnem sporu in drugih vlog tožnice v upravnem sporu.

Pooblaščenec je dokumente, ki jih je zahteval prosilec, pridobil iz upravnega spisa št. 090-84/2011, v katerem je vodil pritožbeni postopek prosilca zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Su 020501/2011-25/3 z dne 05.04.2011.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z 2. odst. 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
 
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odst. 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Pooblaščenec je že z odločbo 090-42/2010/2 z dne 03.06.2010 ugotovil, da je organ glede dokumentov, vezanih na disciplinski postopek, v celoti zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da tudi tista dejavnost organa, ki ni opredeljena kot javno pooblastilo, dosega tak nivo vezanosti na oblastno urejanje določenega področja, da opravičuje podvrženost določbam ZDIJZ ter da domet ZDIJZ v primeru organa ni omejen samo na informacije v zvezi s tisto dejavnostjo, ki pomeni izvrševanje javnih pooblastil, saj gre prvenstveno za osebo javnega prava, ki je zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja podvržena v celotni javnopravni sferi svojega delovanja. Pooblaščenec je v predmetnem pritožbenem postopku ugotovil, da zahtevana tožba v upravnem sporu obstaja v obliki dokumenta in da organ z njo razpolaga, saj mu jo je kot tožeči stranki posredovalo Upravno sodišče RS. Prav tako organ razpolaga z eno pripravljalno vlogo tožene stranke v tej zadevi, ki se nahaja v obliki dokumenta. Pooblaščenec pritrjuje prosilcu, da udeležba organa v upravnem sporu (kjer se v skladu s 1. členom ZUS-1 zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi tudi proti odločitvam in dejanjem nosilcev javnih pooblastil) sodi v javnopravno sfero delovanja organa, če gre za sodno varstvo proti odločitvam organa. Zahtevani tožba in pripravljalna vloga tožeče stranke predstavljata informacijo javnega značaja, saj obstajata v materializirani obliki in organ z njima razpolaga, saj ju je pridobil od Upravnega sodišča RS, in sicer v okviru svojih javnopravnih pristojnosti - kot tožena stranka, ki je izdala v tem upravnem sporu izpodbijano odločitev.

V izpodbijani odločbi št. 2494/11/VOD-BŠF z dne 18.04.2011 je organ svojo odločitev oprl na navedbo, da informacija, ki jo je zahteval prosilec ni informacija javnega značaja, saj naj bi šlo za dokumente zasebnopravne narave, s čimer je napačno uporabil določbo 1. odst. 4. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec pritožbi posameznika v tem delu ugodil ter izpodbijano odločbo na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP v 2. točki izreka odpravil in sam rešil zadevo.

Pooblaščenec je tako sam presojal utemeljenost zahteve prosilca z dne 02.03.2011 v okviru pritožbenih navedb prosilca, torej v delu, ki se nanaša na dostop do tožbe in pripravljalnih vlog tožeče stranke v zadevi z opr. št. I U 1549/2009. Pri tem je ugotavljal morebiten obstoj izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 6. členu ZDIJZ in ker je, kot to izhaja iz nadaljevanja obrazložitve te odločbe, ugotovil, da obstaja izjema od prostega dostopa, je ugotavljal še, ali je podatke, ki pomenijo izjemo mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost (7. člen ZDIJZ - v teoriji t. i. institut delnega dostopa).

Določba 3. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ime, priimek in zasebni naslov tožeče stranke v zahtevani tožbi in pripravljalnih vlogah so nedvomno osebni podatki v skladu z definicijo 1. tč. 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) v povezavi z 2. tč. 6. člena ZVOP-1, saj se nanašajo na posameznika (fizično osebo), ki je s sklicevanjem na njegovo ime, priimek in naslov nedvomno določen.

V skladu z določbo 1. odst. 9. člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki se v skladu z določbo 16. člena ZVOP-1 lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače, določba 5. tč. 1. odst. 91. člena ZVOP-1 pa določa, da se z globo kaznuje za prekršek pravna oseba, če zbrane osebne podatke nadalje obdeluje v nasprotju s 16. členom ZVOP-1. V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 3 tč. 6. člena ZVOP-1 razkritje in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, ki so jih v okviru svojih zakonitih pristojnosti zbrali na podlagi zakona. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (2. al. 3. odst. 6. člena ZDIJZ), oziroma če drug zakon določa osebne podatke za javne (in torej z razkritjem teh osebnih podatkov širši javnosti ne more priti do kršitve varstva osebnih podatkov). V 1. točki izreka te odločbe navedeni osebni podatki tožeče stranke niso v povezavi z opravljanjem javne funkcije niti delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj je tožeča stranka tožbo vložila kot posameznica, hkrati pa tudi noben drug zakon ne določa javnosti podatka o imenu, priimku in naslovu tožeče stranke v upravnem sporu, zato je Pooblaščenec zahtevo prosilca z dne 02.03.2011 v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke tožeče stranke iz zahtevane tožbe in pripravljalne vloge, zavrnil kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevana dokumenta ugotovil, da vsebujeta tudi ime in priimek ter poslovni naslov odvetnika tožeče stranke. Odvetništvo je v 1. odst. 1. člena Zakona o odvetništvu (Ur.l. RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZOdv) opredeljeno kot samostojna in neodvisna služba znotraj pravosodja. To pomeni, da nastopanje v vlogi odvetnika sodi v javno sfero. Ker odvetnik v disciplinskem postopku ni nastopal kot posameznik in v lastnem imenu, ampak kot pooblaščenec tožeče stranke, njegovo ime, priimek ter poslovni naslov v konkretnem primeru niso varovani osebni podatki.

Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da je v konkretnem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, saj je ime, priimek in zasebni naslov tožeče stranke v obeh dokumentih mogoče izločiti iz dokumenta na način, da jih pooblaščena oseba organa v dokumentih prekrije, in prosilcu omogoči dostop do vsebine preostalih delov dokumentov, ne da bi to ogrozilo zaupnost podatkov o imenu, priimku in zasebnem naslovu tožeče stranke.
Pooblaščenec je upoštevajoč navedene pravne podlage in z vpogledom v zahtevana dokumenta, ugotovil, da zahtevani tožba in pripravljalna vloga, predstavljata informacije javnega značaja in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil določbo 1. odst. 4. člena ZDIJZ, na podlagi katere je odločil o zahtevi prosilca, zato je Pooblaščenec izpodbijano 2. točko izreka odločbe organa št. 2494/11/VOD-BŠF z dne 18.04.2011 odpravil in o zahtevi prosilca z dne 02.03.2011 v delu, ki se nanaša na dostop do tožbe kršiteljice v zvezi z disciplinskim postopkom in pripravljalnih vlog tožeče stranke v isti zadevi, sam odločil kot to izhaja iz  1. in 2. točke izreka te odločbe.

V  postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Informacijski pooblaščenec o njih ni odločal.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


 

Postopek vodila    :
 Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
raziskovalka Pooblaščenca


Informacijski pooblaščenec:          
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke