Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 03.06.2010
Naslov: Prosilec - Inženirska zbornica Slovenije
Številka: 090-42/2010/2
Kategorija: Ali je organ zavezanec?
Status: Odobreno


Številka: 090-42/2010/2
Datum: 3. 6. 2010

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, 51/2007 -ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …………………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inženirske zbornice Slovenije, Jarška cesta 10b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 967/10/VOD-ČR, z dne 9. 2. 2010, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


                                                          
                                O D L O Č B O:

1.    Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 29. 1. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval fotokopije sledečih dokumentov v zvezi z disciplinskim postopkom proti……………………., id. št. IZS G-0064:
-    sklep disciplinske komisije,
-    sklep disciplinskega sodišča,
-    zapisnik glavne obravnave pred disciplinsko komisijo,
-    zapisnik glavne obravnave pred disciplinskim sodiščem in
-    pritožbo kršiteljice proti sklepu disciplinske komisije.
Iz zahteve je razvidno, da je prosilec podal prijavo za začetek disciplinskega postopka zoper omenjeno. Prosilec navaja, da je organ na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO-1) oseba javnega prava in tako dolžna postopati po določilih ZDIJZ. Informacije v zvezi z disciplinskim postopkom proti članu organa izvirajo iz delovnega področja disciplinskih organov organa, katerih obstoj je predviden s 119. členom ZGO-1 in torej pomenijo informacijo javnega značaja. Morebitno varstvo osebnih podatkov samo po sebi ni zadosten razlog za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj je javni interes glede razkritja podatkov o izvedenem disciplinskem postopku zaradi kršitev pravil projektiranja močnejši od interesa kršiteljice za omejitev dostopa do informacij. Skladno z določilom 108. člena ZGO-1 je namreč organ ustanovljen prav zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter zaradi varstva tretjih oseb. Nenazadnje posamezni osebni podatek tudi ne more omejiti dostopa do dokumenta v celoti, saj ZDIJZ predvideva možnost delnega dostopa.  

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 967/10/VOD-ČR, z dne 9. 2. 2010, s katero je zahtevo zavrnil iz razloga, da zahtevane informacije ne spadajo v delovno področje organa, ki se opravlja kot javno pooblastilo. Iz obrazložitve je razvidno, da organ trdi, da je v smislu opredelitve iz 1. člena organ nosilec javnih pooblastil, in sicer po 111. členu ZGO-1 opravlja naloge iz 8., 9., 10. in 11. točke drugega odstavka 110. člena ZGO-1 kot javno pooblastilo. Sladno z navedenim členom izvajanje disciplinskih postopkov, ki je sicer opredeljeno v 13. točki drugega odstavka 110. člena ZGO-1, ni opredeljeno kot naloga, ki jo organ opravlja kot javno pooblastilo. Delovno področje organa je le tisto, za katerega je organ nosilec javnega pooblastila. Nadalje organ še navaja, da izrečeni ukrepi predstavljajo osebni podatek, ki ga organ ni upravičen posredovati tretjim osebam, saj naj bi za to ne imel zakonske podlage.   

Zoper omenjeno odločbo se je prosilec dne 16. 2. 2010 pritožil. V pritožbi navaja, da je organ oseba javnega prava in je povsem jasno, da organ spada v krog zavezancev, ki jih določa ZDIJZ. Kljub temu pa organ zavrača posredovanje informacij z argumentom, da je delovno področje organa le tisto, za katerega je organ nosilec javnega pooblastila. Ker naj bi organ ne imel javnega pooblastila za izvajanje disciplinskega postopka, naj bi tudi informacije v zvezi z disciplinskim postopkom ne predstavljale informacije javnega značaja. Po mnenju prosilca so omenjeni argumenti nezadostni za izključitev uporabe določil ZDIJZ. Res je sicer, da v določilu prvega odstavka 111. člena ZGO-1 vodenje disciplinskega postopka ni izrecno opredeljeno kot izvajanje javnega pooblastila, vendar je ob tem treba upoštevati tudi določilo petega odstavka 139. člena ZGO-1, ki določa, da je zoper odločbo disciplinskega sodišča dovoljen upravni spor. Kot izhaja iz 1. člena Zakona o upravnem sporu se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi proti odločitvam državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Glede na s strani zakonodajalca predpisano sodno varstvo v upravnem sporu je utemeljen sklep, da ima organ javno pooblastilo tudi za odločanje v disciplinskem postopku, oziroma imajo njegove disciplinske odločbe značaj javnopravnega, enostranskega, oblastvenega posamičnega akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Četudi bi zavzeli stališče, da za vodenje disciplinskega postopka organ nima javnega pooblastila, to ne more vplivati na presojo, da so v zvezi z disciplinskim postopkom pridobljeni dokumenti informacije javnega značaja. Pooblaščenec je že zavzel stališče (zadeva Prosilec- Zdravniška zbornica, št. 021-67/2007/4), da domet ZDIJZ ni omejen samo na informacije v zvezi s tisto dejavnostjo organa, ki pomeni izvrševanje javnega pooblastila, temveč se razteza tudi na delovanje organa, ki je dovolj tesno povezano z izvrševanjem javnega pooblastila. Namen ustanovitve organa, cilji njenega delovanja, kot tudi njene z zakonom določene naloge potrjujejo, da je vodenje disciplinskega postopka proti članom organa tesno vezano na segment javnega pooblastila. ZGO-1 v prvem odstavku 108. člena predpisuje ustanovitev organa zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb. Cilji, ki jih zakonodajalec zasleduje z ustanovitvijo organa, obsegajo med drugim varovanje in zastopanje interesov gradbenega in drugega projektiranja in revidiranja ter zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih inženirjev (tretji odstavek 108. člena ZGO-1). Za uresničitev teh ciljev organ izvaja vrsto nalog, med katerimi se kot javno pooblastilo opravljajo:     
-    zagotavljanje opravljanja strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na gradbeno in drugo projektiranje ter revidiranje načrtov iz 2. do 10. točke 36. člena tega zakona,
-    zagotavljanje opravljanja strokovnih izpitov za odgovorne geodete,
-    zagotavljanje opravljanja strokovnih izpitov za odgovorno vodenje del,
-    vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje imenika pooblaščenih inženirjev.
S prenosom izvajanja citiranih nalog na organ je zakonodajalec zavaroval javni interes, da inženirske storitve izvajajo samo tisti posamezniki, ki razpolagajo s potrebnim strokovnim znanjem. Pravica izdelovanja načrtov, vodenja del, opravljanja nadzora pri graditvi objekta itd. je vezana na pridobitev statusa pooblaščenega inženirja (3. točka prvega odstavka 129. člena ZGO-1). Ob izpolnjevanju strokovnih in drugih pogojev posameznik pridobi ta status z vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev (drugi odstavek 128. člena ZGO-1). Vendar varstvu javnega interesa ni v celoti zadoščeno zgolj s tem, da organ pred vpisom v imenik preveri, ali posameznik izpolnjuje zakonsko določene pogoje za pridobitev statusa pooblaščenega inženirja. Enako pomembno je tudi izvajanje trajnega nadzora nad strokovnostjo dela v imenik vpisanih inženirjev ter sankcioniranje eventualnih kršiteljev, saj je le tako mogoče zagotoviti, da člani organa v praksi uresničujejo zahtevane standarde strokovnosti. Iz tega razloga je zakonodajalec organu naložil, da sprejme disciplinski pravilnik in kodeks poklicne etike pooblaščenih inženirjev in izvaja nadzor nad spoštovanjem teh aktov ter ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti zbornice (6., 12. in 13. točka 110. člena ZGO-1). Način sprejema disciplinskega postopka je konkretneje opredeljen v členih 137 do 139 ZGO-1. Dejstvo, da zakonodajalec organu nalaga dolžnost sprejetja disciplinskega pravilnika, izvajanje nadzora ter ukrepanje v skladu z disciplinskim pravilnikom, da določa disciplinske sankcije, med katerimi je tudi začasen izbris iz imenika organa, ki ima za posledico prenehanje pravic iz pooblastila in je predvidel sodno varstvo v upravnem postopku, utemeljuje sklep, da disciplinski postopek pred organom nima zasebnega, internega značaja, temveč sodi v javno interesno sfero. Četudi vodenja disciplinskega postopka proti članom ne kvalificiramo kot izvajanje javnega pooblastila, je ta del delovanja organa dovolj tesno povezan z javnim pooblastilom, da je podvržen pravilom ZDIJZ. Informacije, ki jih je organ izdelal sam ali pridobil od drugih v zvezi z vodenjem disciplinskega postopka, so torej informacije javnega značaja in drugačno stališče organa ni pravilno. Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na določili drugega in tretjega odstavka 124. člena ZGO-1, ki ureja dostop do podatkov, vpisanih v imenik pooblaščenih inženirjev. Skladno z drugim odstavkom 124. člena ZGO-1 ima vsakdo pravico pridobiti podatek o tem, ali je posameznik vpisan v imenik. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da imajo pravico do vpogleda v vse podatke imenika organa le pooblaščene osebe pristojne davčne uprave, pristojni inšpektorji ter sodišča. Ker se v imenik organa vpisujejo tudi podatki o izrečenih disciplinskih ukrepih, poskuša organ na podlagi omenjenih določil izpeljati argumente, da se a contrario vse ostale informacije, torej tudi informacije v zvezi z disciplinskim postopkom, ne štejejo za informacije javnega značaja. Argument organa izhaja iz predpostavke, da je ZGO-1 v razmerju do ZDIJZ specialen predpis, v posledici česar za dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga organ, obstaja drugačen pravni režim kot za preostali javni sektor. Ta predpostavka je po mnenju prosilca zmotna iz vsaj dveh razlogov. Prvič, ZDIJZ je mlajši predpis kot ZGO-1 in drugič, če bi zakonodajalec hotel za delovanje organa urediti dostop do informacij javnega značaja na drugačen način, bi moral z zakonsko določbo predvideti, da se za informacije javnega značaja, s katerimi razpolaga organ, ne upodabljajo določbe ZDIJZ. Z izpodbijano odločbo je organ dejansko uvedel novo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, kar je v nasprotju z namenom ZDIJZ, ki izjeme od prostega dostopa opredeljuje taksativno v 6. členu. Sicer pa je treba poudariti, da prosilec ne zahteva vpogleda v vse podatke imenika organa, temveč le pridobitev posameznih točno določenih listin iz spisa inšpekcijskega postopka, tako da določila 124. člena ZGO-1 v predmetni zadevi nimajo odločilnega pomena. Nadalje prosilec v pritožbi navaja, da argumentacija organa, da niti ZGO-1 niti kakšen drug zakon ne daje podlage za obdelavo osebnih podatkov iz imenika na način, da bi se slednji posredovali tretjim oseba, ni zadostna za odklonitev dostopa do informacij javnega značaja. Predvsem ni točno stališče organa, da podatkov ne sme posredovati, ker ne obstaja zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov na način, da se posredujejo tretjim osebam. Takšno zakonsko podlago daje ZDIJZ, ki dovoljuje posredovanje podatkov pod pogoji iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej če je javni interes glede razkritja močnejši od interesa drugih oseb za omejit dostopa. Skladno z določilom 108. člena ZGO-1 je organ ustanovljen prav zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter zaradi varstva tretjih oseb. Glede na to, da organ deluje v interesu javnosti, ima javnost potemtakem tudi pravico izvedeti, ali njeni člani spoštujejo predpise in strokovne standarde, pa tudi, kako organ izvršuje svojo nadzorno funkcijo nad ravnanjem članov, še zlasti, ali in kako sankcionira njihove kršitve. Še več, če tretjim osebam ni dopustno posredovati podatka o disciplinskem ukrepu, potem tega podatka ne smejo izvedeti niti drugi člani organa, saj so tudi oni tretje osebe. S tem pa je preventivna funkcija in smisel disciplinskega postopka v pretežni meri izničen. Po mnenju prosilca test javnega interesa pokaže, da je podatek o izrečenem disciplinskem ukrepu članu organa dopustno posredovati javnosti. Pravilnost takšnega sklepanja potrjuje tudi ravnanje organa v drugih primerih, ko so bile odločbe disciplinskega sodišča, vključno z izrečenim disciplinskim ukrepom, objavljene v glasilu IZS.NOVO, ki je javno dostopno na spletni strani organa. Kot dokaz prosilec prilaga sklep, disciplinskega senata, objavljen v številki 50 (letnik 2009), sklep objavljen v številki 46 (letnik 2008),  ter tri sklepe in zapisnik seje disciplinskega senata, objavljene v številki 29 (letnik 2003). Postavlja se torej vprašanje, v čem se disciplinski postopek proti prosti kršiteljici …………….razlikuje od disciplinskih postopkov proti drugim članom organa, da tretje osebe ne smejo izvedeti izrečenih disciplinskih ukrepov. Prosilec ponovno navaja, da je že v zahtevi izrecno opozoril organ, da je javni interes glede razkritja podatkov o izvedenem disciplinskem postopku zaradi kršitev pravil projektiranja močnejši od interesa kršiteljice za omejitev dostopa, vendar se organ v obrazložitvi svoje odločbe do teh navedb ni opredelil. Če je torej organ ocenil, da nima zakonske možnosti za posredovanje podatka o izrečenem ukrepu, potem bi moral to informacijo izločiti iz zahtevanih dokumentov in seznaniti prosilca s preostalim delom dokumenta. Obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje nobene utemeljitve, zakaj organ tega ni storil, tako da je izpodbijani odločbi treba očitati tudi bistveno kršitev postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.              

Organ je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in po upravičeni osebi vloženo, odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.    O organu kot o zavezancu za dostop do informacij javnega značaja

Organ je zahtevo prosilca primarno zavrnil iz razloga, ker naj ne bi bil pasivno legitimiran za posredovanje informacij javnega značaja, ki jih je zahteval prosilec. Upoštevaje navedeni ugovor organa, se je Pooblaščenec v tem postopku moral najprej opredeliti do vprašanja, ali in v katerem delu je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.

Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja)  je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.

Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Ker ZDIJZ sam pojem informacije javnega značaja definira zelo široko, je njegov vpliv na delovanje javnega sektorja izjemno močan. Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25.4.2007 in sicer, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).

V skladu s prvim odstavkom 109. člena ZGO-1 in 2. členom Statuta Inženirske zbornice Slovenije, ki ga je skupščina organa sprejela na svoji 12. seji dne 16. 3. 2004 (v nadaljevanju Statut), je organ pravna oseba javnega prava.

Organ se v Republiki Sloveniji ustanovi zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb (prvi odstavek 108. člena ZGO-1). Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje organ, so:
1.    varovanje in zastopanje interesov gradbenega in drugega projektiranja in revidiranja,
2.    svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov ter geodetskih storitev in
3.    zagotavljanje strokovnosti pooblaščenih inženirjev (tretji odstavek 108. člena ZGO-1).

Za specializirane osebe javnega prava štejemo zbornice, saj pravna stroka ugotavlja, da so v Sloveniji skoraj vse obstoječe zbornice javnopravne narave, tj. ustanovljene so z zakonom ali drugim javnopravnim aktom in je članstvo v njih praviloma obvezno. Takšne so na primer Gospodarska zbornica Slovenije, Odvetniška zbornica, Notarska zbornica, Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Veterinarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Inženirska zbornica Slovenije, Detektivska zbornica Slovenije, Zbornica za zasebno varovanje, Obrtna zbornica Slovenije, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Zbornice, ki so pravne osebe javnega prava, so zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja v celoti svojega delovanja. Zbornice, ki niso javnopravne narave, so lahko zavezane v skladu z ZDIJZ kot nosilke javnih pooblastil, vendar samo v tistem delu dejavnosti, ki predstavlja izvrševanje takšnega javnega pooblastila (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 132).

Tudi Ustavno sodišče je že postavilo kriterije za razlikovanje med javnopravnimi in zasebnopravnimi oblikami združevanj. Tako je v več svojih odločbah zapisalo, da mora biti združenje, če naj bo opredeljeno kot združenje javnopravne narave, ustanovljeno z zakonom kot oseba javnega prava in mora imeti javna pooblastila, v okviru katerih odloča o pravicah in obveznostih članov (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-290/96). Drugače kot pri združenjih, ki jih varuje 42. člen Ustave, pri oblikah zborničnega povezovanja ne gre za uresničevanje (zasebnih) interesov članov, zaradi katerih bi se posamezniki prostovoljno povezali. Zbornice so ustanovljene z javnopravnim aktom (zakonom) in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu.

Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-291/00 zapisalo, da iz dosedanje ureditve zbornic v slovenski zakonodaji, v kateri se je uveljavil kontinentalni model zborničnega organiziranja, kar velja tudi za Inženirsko zbornico Slovenije, izhaja, da je članarina obvezna. Za tovrstne zbornice je značilno, da predvidevajo obvezno članstvo, da so to institucije javnega prava, ustanovljene z zakonom, da izvršujejo javna pooblastila na podlagi zakona in da so reprezentančni partner Vlade. Organ je bil ustanovljen zato, da opravlja naloge, ki so v javnem interesu.
Poleg tega, da je organ pravna oseba javnega prava in kot tak v celoti svojega delovanja zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, je organ vsekakor zavezanec po ZDIJZ kot nosilec javnih pooblastil, kar pomeni, da je zagotovo zavezan za posredovanje informacij javnega značaja v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvrševanje nanj prenesenega javnega pooblastila.

2.    Ali so zahtevani dokumenti informacija javnega značaja

Kljub temu, da že iz zgoraj navedenih argumentov izhaja, da je organ zavezanec v celoti, bo Pooblaščenec v nadaljevanju še dodatno presojal, ali je organ zavezanec po ZDIJZ tudi v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec, tj. dokumente vezane na disciplinski postopek.
 
Drugi odstavek 110. člena ZGO-1 določa, da organ opravlja zlasti naslednje naloge:
1.    določa strokovna načela na področju graditve objektov,
2.    pospešuje razvoj gradbenih, geodetskih, rudarskih in drugih inženirskih strok ter skrbi za njihov ugled,
3.    sodeluje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti ter zastopa stroko v razmerju do njih,
4.    predlaga ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve, izdajo pravilnika o izvedbi javnih natečajev za pridobivanje konstrukcijskih, tehnoloških in drugih inženirskih rešitev nameravanih gradenj,
5.    skrbi za strokovno izpopolnjevanje na področju gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti ter sodeluje pri pripravi izobraževalnih programov,
6.    sprejema disciplinski pravilnik,
7.    skrbi za strokovni razvoj in neodvisnost gradbenega in drugega projektiranja, revidiranja projektne dokumentacije, vodenja del in opravljanja nadzora pri graditvi objektov ter geodetskih storitev, zastopa interese svojih članov v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in delodajalcev ter z namenom zagotavljanja njihove neodvisnosti in strokovnega razvoja ter nadzora nad opravljanjem dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja ter opravljanja geodetske dejavnosti, vodi seznam projektantov in geodetskih podjetij in opravlja storitve za potrebe svojih članov,
8.    zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za tisti del odgovornega projektiranja, ki se nanaša na gradbeno in drugo projektiranje ter revidiranje načrtov iz 2. do 10. točke 36. člena tega zakona,
9.    zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorne geodete,
10.    zagotavlja opravljanje strokovnih izpitov za odgovorno vodenje del,
11.    vzpostavi, vodi in vzdržuje imenik pooblaščenih inženirjev (v nadaljnjem besedilu: imenik IZS),
12.    sprejema kodeks poklicne etike pooblaščenih inženirjev (v nadaljnjem besedilu: kodeks poklicne etike IZS),
13.    izvaja nadzor nad spoštovanjem aktov IZS in kodeksa poklicne etike IZS in ukrepa v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugim akti zbornice,
14.    za investitorja pripravi in lahko tudi organizira izvedbo javnih natečajev s področja gradbenih in drugih inženirskih rešitev.

Nadalje prvi odstavek 111. člena ZGO-1 izrecno določa, katere naloge organ opravlja kot javno pooblastilo, in sicer naloge iz 8., 10. in 11. točke drugega odstavka prejšnjega člena opravlja kot javno pooblastilo po določbah tega zakona, naloge iz 9. točke drugega odstavka prejšnjega člena pa opravlja kot javno pooblastilo po določbah zakona, ki ureja opravljanje geodetskih dejavnosti.

18. člen Statuta poleg zakonsko določenih nalog organa, predvideva tudi npr. naslednje naloge:
-    preprečuje opravljanje dejavnosti pooblaščenih inženirjev na nedovoljen način,
-    v zvezi z izvrševanjem javnih pooblastil zahteva in pridobiva podatke od državnih upravnih organov, upravnih organov lokalnih skupnosti in inšpekcijskih služb,
-    spodbuja sodelovanje med člani ter obravnava in rešuje medsebojne spore med njimi,
-    spodbuja strokovno, kulturno in družabno dejavnost svojih članov,
-    na podlagi naročila za naročnika organizira izvedbo natečajev ter opravlja druge naloge v zvezi z natečaji,
-    usklajuje interes med različnimi strokami, ki so združene v zbornici, zagotavlja kakovost opravljanja inženirskih storitev na področju graditve objektov in opravljanja drugih inženirskih storitev ter vzpodbuja napredek na področju kulture grajenega prostora,
-    pripravi predlog minimalnih tarifnih pogojev za opravljanje dejavnosti gradbenega in drugega projektiranja, opravljanja geodetskih storitev ter revidiranja gradbenih in drugih načrtov in ga pošlje ministru, pristojnemu za prostorske in gradbene zadeve,
-    sodeluje pri sklepanju kolektivnih pogodb s področij delovanja svojih članov ter s tem skrbi za realno vrednotenje dela svojih članov,
-    ureja zavarovanje za zainteresirane člane in gospodarske družbe ter samostojne podjetnike s seznama iz 6. točke tega člena pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam,
-    s pristojnimi ministrstvi sodeluje pri pripravi predpisov in standardov s področja projektiranja, tehničnega svetovanja, strokovnega nadzorstva nad gradnjo in izvajanja gradenj ter drugih področij tehničnih strok,
-    sodeluje pri oblikovanju programov dodiplomskega izobraževanja na strokovnih področjih svojih članov,
-    opravlja druge naloge, določene s predpisi o graditvi objektov, tem statutom in drugimi akti zbornice.

Ena izmed obveznih nalog organa je tudi sprejem disciplinskega pravilnika, ter izvajanje nadzora nad spoštovanjem aktov IZS in kodeksa poklicne etike IZS in ukrepanje v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugimi akti zbornice. ZGO-1 določa disciplinske zadeve v členih od 137 do 139. Disciplinski pravilnik, ki ga je Skupščina Inženirske zbornice Slovenije sprejela na svoji seji dne 15. 4. 2005, določa dejanja, ki pomenijo disciplinske kršitve članov Inženirske zbornice Slovenije, delovanje disciplinskih organov zbornice, disciplinski postopek in kazni za disciplinske prekrške.

Iz zgornjih navedb je nedvomno razvidno, da organ, poleg javnega pooblastila, opravlja še druge naloge, ki niso javnopravne oziroma oblastne, temveč naloge zasebnopravne narave. Kljub temu je moč ugotoviti, da je tudi tovrstna dejavnost tesno povezana s segmentom javnega pooblastila. Vse, kar organ dela, sodi v javno interesno sfero, kajti že iz namena ustanovitve organa izhaja, da se organ ustanovi zaradi zagotavljanja strokovnosti in varovanja javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb. Cilji, zaradi katerih se ustanovi organ, navedeni v tretjem odstavku 108. člena ZGO-1, še dodatno podkrepijo javni interes ustanovitve in delovanja organa. V javnem interesu je torej, da se inženirske storitve (npr. pri graditvi objektov in koordiniranju graditve z urejanjem prostora) opravljajo dobro, učinkovito in strokovno. Te storitve pa lahko opravljajo le posamezniki, ki razpolagajo s potrebnim znanjem in imajo status pooblaščenega inženirja (3. točka prvega odstavka 129. člena ZGO-1). Status pooblaščenega inženirja se ob izpolnjevanju strokovnih in drugih zakonsko določenih pogojev pridobi z vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev (drugi odstavek 128. člena ZGO-1). Naloge organa glede preverjanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje del pooblaščenih inženirjev se z vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev ne zaključijo oz. končajo. Organ je dolžan izvajati nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev trajno in preprečevati opravljanje dejavnosti pooblaščenih inženirjev na nedovoljen način. 132. člen ZGO-1 predvideva možnost izbrisa iz imenika pooblaščenih inženirjev, če pooblaščeni inženir pisno zahteva izbris; če mu je s pravnomočno sodno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja storitev; če se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje storitev ter če mu je bil v disciplinskem postopku izrečen ukrep izbrisa iz imenika. Prav zaradi izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogojev pooblaščenih inženirjev je zakonodajalec organu naložil sprejem disciplinskega pravilnika in kodeksa poklicne etike pooblaščenih inženirjev ter izvajanje nadzora nad spoštovanjem aktov IZS in kodeksa poklicne etike IZS in ukrepanje v skladu z disciplinskim pravilnikom in drugim akti zbornice (6., 12. in 13. točka drugega odstavka 110. člena ZGO-1). Disciplinski pravilnik v 12. in 13. členu taksativno našteva lažje in težje disciplinske kršitve, ki jasno kažejo na nadzor organa nad strokovnostjo dela in ravnanja pooblaščenega inženirja. Disciplinski pravilnik predvideva sankcioniranje kršitev in organ na tak način preprečuje opravljanje dejavnosti pooblaščenih inženirjev na nedovoljen način ter zagotavlja javni interes, tj. strokovnost na področju urejanja prostora in graditve objektov ter varstva tretjih oseb.

Glede na navedeno so tudi naloge organa izven javnega pooblastila podvržene namenu in cilju ustanovitve in delovanja organa. Organ ni organiziran zato, da bi na trgu poleg izvajanja javnih pooblastil moral izvajati tržno dejavnost zaradi pridobivanja sredstev, temveč je ustanovljen zato, da služi ne samo interesom članov, temveč tudi javnemu interesu. Ustanovitev in delovanje organa torej nikakor ni v izključno zasebnem interesu. Zato je potrebno ugotoviti, da prisotnost javnega interesa v zvezi z obstojem in delovanjem organa slednjega uvršča med subjekte, ki so (skoraj) v celoti in (skoraj) v vseh segmentih podvrženi kontroli javnosti. Pooblaščenec ocenjuje, da tudi tista dejavnost organa, ki ni opredeljena kot javno pooblastilo, dosega tak nivo vezanosti na oblastno urejanje določenega področja, da opravičuje podvrženost določbam ZDIJZ. Podatki, ki jih zahteva prosilec gotovo niso vezani na tisto dejavnost organa, ki bi morebiti predstavljalo področje izven dometa ZDIJZ. Domet ZDIJZ v primeru organa ni omejen samo na informacije v zvezi s tisto dejavnostjo, ki pomeni izvrševanje javnih pooblastil, saj gre prvenstveno za osebo javnega prava, ki je zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja podvržena v celotni javnopravni sferi svojega delovanja.

Pooblaščenec zaključuje, da se ni spuščal v presojo samih zahtevanih dokumentov, saj je bilo v konkretnem primeru zaradi ugovora organa potrebno najprej razčistiti, ali organ je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po določilih ZDIJZ v tistem delu dejavnosti, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec, tj. dokumente vezane na disciplinski postopek. Takšno ravnanje organa predstavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, saj organ ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, ki izhajajo iz materialnega predpisa, torej ZDIJZ, ki nalaga organu določene obveznosti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja krog zavezanih organov določa prvi odstavek 1. člana ZDIJZ. Slednji so dolžni odločati po določbah ZDIJZ, med njimi so posebej navedeni druge osebe javnega prava in tudi vsi nosilci javnih pooblastil. Kot izhaja iz obrazložitve te odločbe je organ v skladu s 109. členom ZGO-1 pravna oseba javnega prava in na podlagi 111. člena ZGO-1 tudi nosilec javnega pooblastila in tudi informacije, ki jih zahteva prosilec, izvirajo iz delovnega področja organa kot pravne osebe javnega prava in so v zvezi z izvajanjem javnega pooblastila, zato je organ dolžan o zahtevi, v skladu z ZDIJZ, vsebinsko odločiti, ali gre za informacije javnega značaja ali ne.

Zaradi omenjene pomanjkljivosti je Pooblaščenec  odločbo organa odpravil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek, v katerem bo organ pri ponovnem odločanju moral upoštevati določbe ZDIJZ, ki opredeljuje krog zavezanih organov in definicijo informacije javnega značaja ter določbe 214. člena ZUP glede obrazložitve odločbe. V ponovljenem postopku je organ dolžan vsebinsko odločiti o zahtevi prosilca, ali zahtevane informacije predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja v celoti, deloma ali pa morda ne gre za informacije javnega značaja zaradi obstoja izjem(e) iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je v  obravnavanem primeru organ nepopolno in zmotno ugotovil dejstva z vidika, ali je zavezan organ po določbah ZDIJZ, zaradi česar do meritorne odločitve o zahtevi prosilca sploh ni prišlo, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji zmotno in nepopolno ugotovil dejstvo, ali je zavezan organ po določbah ZDIJZ, zaradi česar do postopka o vsebinski presoji zahteve ni prišlo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti  najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.



Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu   


Informacijski pooblaščenec    
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka