Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.07.2020
Naslov: prosilec - Inšpektorat za okolje in prostor
Številka: 090-113/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do ugotovitvene odločbe o prvem inšpekcijskem pregledu gradnje kanalizacijskega kanala C0, med Brodom in Ježico. Organ je zahtevo zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal z zahtevanim dokumentom. Iz pregleda popisov obeh zadev, pojasnil in predložene dokumentacije ni bilo izkazano, da bi zahtevani dokument nedvomno moral obstajati. IP je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-113/2020/2

Datum: 14. 7. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13, v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 22. 6. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-36/2019/112 z dne 1. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 22. 6. 2020 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-36/2019/112 z dne 1. 6. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je 22. 2. 2020 na organ naslovil zahtevo za fotokopijo ugotovitvene odločbe o prvem inšpekcijskem pregledu gradnje kanalizacijskega kanala C0, ki je med Brodom in Ježico speljan preko vodovarstvenega območja v Ljubljani.

 

Organ je z odločbo, št. 090-36/2019/112 z dne 1. 6. 2020, zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Pri vpogledu v evidence dokumentov in zadev je organ ugotovil, da v evidencah ni dokumenta, ki bi izpolnjeval zahteve prosilca, tj. »ugotovitvene odločbe o prvem inšpekcijskem pregledu gradnje kanalizacijskega kanala C0, ki je med Brodom in Ježico speljan preko vodovarstvenega območja v Ljubljani«.

 

Prosilec se je 22. 6. 2020 zoper odločbo organa, št. 090-36/2019/112 z dne 1. 6. 2020 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), pritožil in navajal spletni portal 24ur z dne 21. 6. 2020 in objavljeno novico pod naslovom »Okoljevarstveniki svarijo, da ogroža ljubljansko vodo, občina pojasnjuje: projekt je ključen za čisto vodo«. Prosilec je zahteval, da se v pritožbenem postopku ugotovi, kako je lahko organ v predmetni zadevi uvedel celo več inšpekcijskih postopkov, kjer je zadnji postopek še v reševanju, hkrati pa organ ni izdal niti ene ugotovitvene odločbe. Zaprosil je dostop do ugotovitvenih odločb vseh inšpekcijskih postopkov, ki jih je organ uvedel v zvezi z gradnjo kanala C0, med Brodom in Ježico v Ljubljani.

 

Ker je prosilec pritožbo poslal neposredno IP, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom, št. 092-47/2020/2 z dne 22. 6. 2020. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-36/2019/117 z dne 29. 6. 2020, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilec dvomi v navedbe organa, da zahtevani dokument ne obstaja. Tako je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ v času izdaje izpodbijane odločbe razpolagal z ugotovitveno odločbo o prvem inšpekcijskem pregledu gradnje kanala C0, med Brodom in Ježico v Ljubljani.

 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

 

Prosilec je svojo pritožbo oprl na novico spletnega portala z dne 21. 6. 2020, z naslovom »Okoljevarstveniki svarijo, da ogroža ljubljansko vodo, občina pojasnjuje: projekt je ključen za čisto okolje«, v kateri je v podnaslovu »Kaj je pokazal inšpekcijski nadzor?« navedeno, da so »na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) preverili, koliko postopkov v zvezi z gradnjo kanala je bilo sproženih od začetka gradnje. Gradbena inšpekcija IRSOP, OE Ljubljana, je od oktobra 2018 v zvezi z gradnjo Kanala C0 med Brodom in Ježico v Ljubljani uvedla več inšpekcijskih postopkov. Z dosedanjim inšpekcijskim nadzorom nad gradnjo Kanala C0 med Brodom in Ježico v Ljubljani niso bile ugotovljene kršitve gradbene zakonodaje v okviru pristojnosti gradbene inšpekcije. Ker gradnja predmetnega kanala še ni zaključena, zadnji inšpekcijski postopek ostaja v reševanju. Tako se nad navedeno gradnjo še naprej izvaja inšpekcijski nadzor, so pojasnili.«

 

Ob odstopu pritožbe je organ pojasnil, da je iz njegovih evidenc razvidno, da gradbeni inšpektor glede gradnje kanala C0, med Brodom in Ježico v Ljubljani, vodi postopek, št. 06122-2489/2019, in v spisu ni odločbe, ki bi ustrezala navedenemu opisu prosilca oz. da v spisu ni niti nobene druge odločbe. Organ je IP posredoval vse dokumente, ki se tičejo zadeve, med drugim tudi popis dveh zadev, ki se nanašata na gradnjo kanala C0, med Brodom in Ježico v Ljubljani, in sicer zadevi, št. 06122-2489/2019 in št. 06121-74/2020. Iz popisa zadeve, št. 06122-2489/2019, je razvidno, da so v konkretni zadevi vodeni dokumenti od zaporedne številke 5 do 40. Prvi dokument je bil zaveden 24. 9. 2019, zadnji 20. 12. 2019. V zadevi, št. 06121-74/2020, sta vodena dva dokumenta (zap. št. 1 z dne 9. 1. 2020 in 2 z dne 20. 1. 2020). Po 32. členu Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18), ki ureja način urejanja dokumentarnega gradiva, je določeno, da se delo organov dokumentira z ustreznim zapisom: dokumentom, zaznamkom ali pisarniško odredbo tako, da je mogoče delo pozneje pregledovati, preverjati njegovo pravilnost, pravočasnost in kakovost izvajanja, dokazovati dejstva in ohraniti zapise za znanost in kulturo ali za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb. Delo v organu pa mora biti organizirano tako, da se vsako dokumentarno gradivo nemudoma evidentira. Skladno z Uredbo o upravnem poslovanju se dokumenti evidentirajo v okviru zadeve (51. člen), popis zadeve pa vsebuje zaporedno številko vsakega dokumenta v zadevi, kratko vsebino dokumenta, datum dokumenta, navedbo, ali je dokument v fizični obliki, in morebitno stopnjo tajnosti (56. člen).

 

Iz pregleda popisov obeh zadev ni bilo izkazano, da bi zahtevani dokument nedvomno moral obstajati. Iz pojasnil in predložene dokumentacije ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne bi želel posredovati. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerim ne razpolaga oz. da mu poda dodatna pojasnila glede neobstoja dokumenta. Prosilec se je pri svojem prepričanju o obstoju zahtevanega dokumenta sicer skliceval na novinarski članek, ki je vseboval povzetek odgovora organa na novinarsko vprašanje, koliko postopkov v zvezi z gradnjo kanala je bilo sproženih od začetka gradnje. Nasprotujoče (ali nejasne) izjave organa lahko pri javnosti vzbudijo dvome o resničnosti obstoja določenih dokumentov, vendar pa dejansko stanje temu ne pritrjuje. Pritožbene navedbe tako ne utrjujejo prepričanja, da bi zahtevan dokument moral obstajati. ZDIJZ pa, kot že rečeno, ne varuje pravice prosilca, da od organa zahteva, da se glede posameznih dokumentov posebej opredeljuje. Tudi IP v pritožbenem postopku po ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti ravnanja organa ter v vprašanja, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom oz. ali bi glede na svoje pristojnosti, veljavne predpise in izjave v medijih z zahtevanim dokumentom moral razpolagati.

 

Iz vsega navedenega je IP zaključil, da nima razlogov za sum, da organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, vendar ga ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP.

 

Ker IP ni imel razloga, da bi dvomil v navedbe organa, da zahtevani dokument (v času izdaje izpodbijane odločbe) ne obstaja, je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka