Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 17.09.2020
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport
Številka: 090-156/2020
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

V predmetnem pritožbenem postopku je IP odločbo organa izrekel za nično, ker je ugotovil, da prosilka ni vložila zahteve za dostop do informacije javnega značaja, ampak je informacije zahtevala kot stranka z interesom na podlagi določil ZUP. Upoštevajoč ugotovljeno dejansko stanje je IP zaključil, da je organ v konkretni zadevi izdal odločbo po ZDIJZ brez zahteve prosilke za posredovanje informacij javnega značaja (vloga ni bila vložena po ZDIJZ). Prosilka tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, saj je v pritožbi navedla, da je organ njegovo zahtevo obravnaval na napačni pravni podlagi, da želi da se odločba organa odpravi in da organ njeno zahtevo obravnava skladno z 82. členom ZUP.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-156/2020/12

Datum: 17. 9. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 29. 7. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana  (v nadaljevanju organ), št. 090-014-2020/11 z dne 10. 7. 2020, izdano v ponovnem postopku, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 29. 7. 2020 zoper odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, št. 090-014-2020/11 z dne 10. 7. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 16. 3. 2020 od organa zahteval

celotno dokumentacijo iz naslednjih postopkov: 20102-370-2019, 20102-399-2018, 20102-072-2016 in 20102-015-2013. Z zahtevanimi informacijami se je želel seznaniti v elektronski obliki (zapis na zgoščenki CD, drug e-zapis).

 

Organ je z dopisom št. 090-14-2020/3 z dne 28. 4. 2020 prosilcu v anonimizirani obliki posredoval dokumente iz postopkov 20102-399-2018, 20102-072-2016 in 20102-015-2013, glede postopka 20102-370-2019 pa je ga je, v skladu z določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ, napotil na svojo spletno stran. Organ je v zvezi z zahtevo prosilca z dne 16. 3. 2020 izdal tudi odločbo št. 090-014-2020/2 z dne 28. 4. 2020. Ta odločba je bila z odločbo IP, št. 090-89/2020/2 z dne 11. 6. 2020 odpravljena, zadeva pa vrnjena organu v ponovni postopek.

 

V ponovnem postopku je organ izdal odločbo, 090-014-2020/11 z dne 10. 7. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je, sklicujoč se na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) in izjemo tajnosti vira (tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ) delno zavrnil dostop do dokumentov iz postopkov 20102-399/2018, 20102-370/2019 in 20102-015/2013 (1. točka izreka). Z 2. točko izreka pa je zavrnil dostop do tam navedenih prilog dokumentov 201025-399/2018/4 in 20102-399/2018/6, ker z njimi ne razpolaga. Pojasnil je še, da o dokumentih iz postopka 20102-072-2016 s to odločbo ni odločal, ker so bili prosilcu v celoti posredovani.

 

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 29. 7. 2020. V njej navajal, da mu organ še vedno ni posredoval oziroma omogočil dostopa do vse dokumentacije, ki jo je zahteval, saj mu z izpodbijano odločbo ni posredoval nobenih dodatnih dokumentov. Dalje je navajal, da organ ni podal nobenih razlogov, zakaj ne razpolaga več s prilogami dokumentov, o katerih je odločil z 2. točko izreka izpodbijane odločbe, saj je z njimi inšpekcijski zavezanec dokazoval dejansko stanje v postopku. Navajal je še, da mu organ ni posredoval dokumentov niti ni zavrnil dostopa do večine prilog dopisa 061-3/2018/8 z dne 9. 1. 2019. Nadalje je trdil, da bi, glede na navedbe inšpektorja o nadaljevanju postopka, v zadevi 20102-399/2018 morali obstajati še drugi dokumenti. Na koncu je prosil, da IP preveri upravičenost  izločitve osebne zaznave ravnatelja iz dokumenta, št. 061-3/2018-4 iz postopka 20102-399/2018.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo, zato je prosilčevo pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-14/2020/13 z dne 3. 8. 2020, poslal v odločanje IP. Pri tem je navajal, da se prosilčeve pritožbene navedbe nanašajo samo na postopek 20102-399/2018. Do vsebinskih navedb in pričakovanj glede vodenja inšpekcijskih postopkov ter dokumentov, ki bi morali nastati v postopkih, pa se zaradi šikanoznega značaja prosilčevih navedb ne opredeljuje. Dopisu je priložil tudi izvirnik dokumenta, št. 061-3/2018/4, na katerem se nahaja osebna zaznava ravnatelja, o prekritju katere je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. IP je povabil na vpogled v inšpekcijski spis, na katerega se nanaša pritožba, z namenom preveritve obstaja dokumentov, s katerimi razpolaga v tej zadevi.

 

IP je prosilčevo pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Ker organ ob odstopu pritožbe IP ni posredoval prosilčeve zahteve, jo je  IP prenesel iz svoje zadeve, št. 090-89/2020, v kateri je vodil prvi pritožbeni postopek v zvezi s predmetno prosilčevo  zahtevo. Prav tako je iz te zadeve prenesel tudi popis spisa 20102-399/2018, ki ga je organ IP odstopil ob prvi pritožbi prosilca. (Uradni zaznamek, št. 090-156/2020/8 z dne 8. 9. 2020).

 

Ker je v obravnavni zadevi sporno dejansko stanje, je IP, z namenom popolne in pravilne ugotovitve le-tega, pri organu, 15. 9. 2020 opravil ogled brez prisotnosti strank (ogled in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. Na ogledu je nastal zapisnik, št. 090-156/2020/11.

 

K 1. točki izreka:

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da zahtevani dokumenti izvirajo iz njegovega delovnega področja.

 

Sporna pa so vprašanja, ki izhajajo iz prosilčevih pritožbenih navedb in s katerimi nasprotuje izpodbijani odločbi. Prosilec je izpodbijano odločbo namreč izpodbijal iz razlogov, ker organ z njo ni odločil o vseh zahtevanih dokumentih, oziroma mu ni posredoval vseh dokumentov, s katerimi razpolaga, zato ker ni podal razlogov, zakaj z dokumenti, do katerih je zavrnil dostop, ne razpolaga ter zato, ker naj bi v dokumentu št. 061-3/2018-4 z dne 20. 11. 2018, sklicujoč se na izjemo varstva osebnih podatkov, neutemeljeno prekril odstavek, ki se nanaša na osebno zaznavo ravnatelja.  

 

  1. Glede izjeme varstva osebnih podatkov in tajnosti vira

 

Glede na navedeno je IP najprej presojal utemeljenost pritožbenih navedb, ki se nanašajo na prekritje osebne zaznave ravnatelja, o čemer je organ odločil v 2. točki druge alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe. Organ se je pri tem skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP je z vpogledom v predmetni dokument, popis spisa 201020-399/2018 in dokumentacijo, ki je bila prosilcu posredovana z dopisom organa, 090-14/2020/3 z dne 28. 4. 2020 (v spisu IP, št. 090-89/2020),  ugotovil, da gre za dokument, št. 061-3/20184 z dne 20. 11. 2018, ki je v postopku 20102-399/2018 knjižen kot dokument 20102-399/2018/4, organ pa je v njem, na 2. strani, prekril besedilo predzadnjega odstavka, in sicer od druge povedi dalje.

 

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je pri sklicevanju na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) spregledal, da se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[1]. Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je moč ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4(1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

 

Po vpogledu v predmetni zapis ravnatelja v navedenem dopisu,  IP ocenjuje , da ta vsebuje podatke o konkretnem posamezniku, na podlagi katerih je mogoča njegova identifikacija in se tako strinja z organom, da to besedilo vsebuje osebne podatke, saj je iz njega mogoče sklepati oziroma prepoznati konkretno osebo. Pri tem IP pojasnjuje, da Splošna uredba o varstvu podatkov  pojem določljivosti posameznika določa strožje kot ZVOP-1, zato ker ne postavlja pogoja, da sam način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa, kar pomeni, da gre za osebni podatek posameznika vedno, kadar je iz njega mogoče sklepati na oziroma prepoznati določeno fizično osebo.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako lahko predstavlja tudi  ZDIJZ ali kakšen drug zakon. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

 

Vendar pa po presoji IP za razkritje osebnih podatkov v predmetnem besedilu dokumenta, št. 20102-399/2018/4 (besedilo predzadnjega odstavka od druge povedi dalje na 2. strani dokumenta), ne obstaja zakonita pravna podlaga, zato je odločitev organa, da ta del besedila izvzame iz prostega dostopa do informacij javnega značaja, pravilna in zakonita.  

 

Čeprav prosilec v pritožbi drugih odločitev organa v zvezi z delnim dostopom do dokumentov na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov in izjeme tajnosti vira (1. točka izreka izpodbijane odločbe ) ni izrecno izpodbijal,  je IP, v okviru presoje materialnega prva po uradni dolžnosti, preveril, ali je ta odločitev organa pravilna in zakonita. Pri tem je IP ugotovil, da je organ v tam navedenih dokumentih prekril naslednje osebne podatke (npr. imena in priimke otroke, rojstne podatek in podatke o prebivališču učiteljev, imena in priimek staršev, elektronske naslove, telefonske številke ipd.), za katere, tudi po presoji IP, ne obstaja veljavna pravna podlaga za  razkritje.

 

Dalje je IP ugotovil, da je organ, sklicujoč se na izjemo tajnosti vira, v tam navedenih dokumentih prekril osebne podatke prijavitelja. Skladno s tretjim odstavkom 5. a člena ZDIJZ namreč organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Upoštevajoč določbo drugega odstavka 16. člena ZIN, v skladu s katero je dolžan ravnati tudi organ kot organ inšpekcijskega nadzora, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Glede na navedeno IP tudi v tem delu presoje izpodbijane odločbe ugotavlja, da odločitev organa pravilna in zakonita.

 

  1. Glede pritožbenega ugovora utemeljenosti zavrnitve dostopa do prilog dveh dokumentov, do katerih je organ zavrnil dostop, ker z njimi ne razpolaga

 

Organ je z 2. točko izreka izpodbijane odločbe prosilcu zavrnil dostop do tam navedenih prilog dveh dokumentov, knjiženih v zadevi 20102-399/2018, pod zaporedno št. 4 in 6, ker je trdil, da z njimi ne razpolaga. Prosilec je temu dejstvu v pritožbi nasprotoval in trdil, da organ za to ni podal razlogov.

 

IP je to dejansko stanje ugotavljal na ogledu in camera, kjer mu je organ pojasnil, da je inšpekcijski postopek v zadevi 20102-399/2018 zaključen, zato je bil spis ob prenosu v tekočo zbirko prečiščen skladno z navodili in usmeritvami vodstva, kar pomeni, da so bile predmetne priloge uničene. Ob tem je organ še pojasnil, da leta 2019 zadev še niso vodili v elektronski obliki, zato te priloge tudi niso bile preslikane v elektronske spise.

 

Glede na ugotovitve na ogledu in camera IP ni našel  razumnih razlogov, zaradi katerih bi podvomil v resničnost takšnega dejanskega stanja, kot ga je organ ugotovil v izpodbijani odločbi, to je, da organ s predmetnimi prilogami dokumentov, št. 20102-399/2018/4 in št. 20102-399/2018/6 ne razpolaga. Organ je prosilcu posredoval vse ostale dokumente, s katerimi razpolaga, zato IP ne vidi razloga, zakaj ne bi organ prosilcu posredoval tudi predmetnih prilog (vsaj z delnim dostopom), če bi z njimi razpolagal. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Poleg tega pa IP še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa z dokumenti ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanimi informacijami in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ z 2. točko izreka prosilčevo zahtevo v tem delu pravilno zavrnil na podlagi določb 4. člena ZDIJZ.  Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. 

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo.

 

IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Postopek po ZDIJZ namreč ne more predstavljati instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

 

Pri tem IP še pojasnjuje, da lahko prosilec, v kolikor meni, da z zahtevani dokumenti razpolaga drug organ (npr. osnovna šola), vloži zahtevo za dostop do informacij pri tem organu, ob tem, da mu v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ za to ni potrebno izkazati pravnega interesa.

 

Glede na vse navedeno je IP presodil, da so pritožbene navedbe v tem obsegu neutemeljene, zato je treba v tem delu pritožbo zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

 

  1. Glede pritožbenega ugovora v zvezi s prilogami dopisa, št. 061-3/2018-8 z dne 9. 1. 2019.

 

Nasprotno pa je IP z vpogledom v izpodbijano odločbo in dokumentacijo, ki je bila prosilcu posredovana, ugotovil, da so pritožbene navedbe, da organ prosilcu ni posredoval oziroma z izpodbijano odločbo ni odločil o prilogah dopisa, št. 061-3/2018-8 z dne 9. 1. 2019, utemeljene.

 

Organ te ugotovitve IP na ogledu in camera ni zanikal, je pa v zvezi s prilogami tega dokumenta pojasnil, da z njimi ne razpolaga, iz enakih razlogov kot z ostalimi prilogami, o katerih je bilo odločeno z 2. točko izreka izpodbijane odločbe. Po pregledu spisa 20102-399/2018, je IP ugotovil, da je dokument, št. 061-3/2018-8, v zadevi 20102-399/2018 knjižen pod zaporedno št. 12 in da priloge tega dokumenta pri organu res ne obstajajo, saj so bile uničene iz enakih razlogov, kot je bilo pojasnjeno v zvezi z dokumenti pod točko b) obrazložitev te odločbe.

 

Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ s tem, ko o dostopu do predmetnih prilog  dokumenta št., 061-3/2018-8 z dne 9. 1. 2019, ni odločil, ob tem, da jih prosilcu tudi ni posredoval, sicer storil pomanjkljivost postopka, ki pa jo je treba opredeliti kot nebistveno, saj vsebinsko na končno odločitev ne vpliva, ker organ s temi dokumenti (prilogami) ne razpolaga. Upoštevaje vse navedeno, je IP pritožbo v tem delu zavrnil, na podlagi drugega odstavka  248. člena ZUP.

 

č)  Glede pritožbenega ugovora obstoja drugih dokumentov postopka 02102-399/2018

 

Prosilec je v pritožbi navajal, da bi morali v postopku 02102-399/2018, glede na navedbe inšpektorja o nadaljevanju postopka, obstajati še drugi dokumenti v spisu.

 

Organ je v zvezi s tem na ogledu in camera pojasnil, da se je postopek 02102-399/2018 končal z izdano odločbo, naknadno pa  je bil izdan še odgovor pobudniku, ki je bil prosilcu posredovan. IP se je o tem prepričal z vpogledom v dokumentacijo, ki je bila posredovana prosilcu, in pri tem ugotovil, da sta bila tako odločba, ki je bila izdana v tem postopku, kot tudi odgovor pobudniku o koncu postopka, posredovana prosilcu z delnim dostopom. Poleg tega je IP preveril, če je popis spisa 20102-399/2018, s katero IP razpolaga njegova zadnja verzija, ali pa ta vsebuje še kakšne dokumente. Pri tem je IP ugotovil, da je v popisu spisa 20102-399/2018, s katerim razpolaga IP, zavedenih 16 dokumentov,  z vpogledom v spis pa je IP ugotovil, da v spisu 20120-399/2019 ni novih dokumentov. Glede na navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga še z drugimi dokumenti postopka 20102-399/2018, kot s tistimi, o katerih je odločil z izpodbijano odločbo oziroma jih je posredoval prosilcu. Upoštevaje navedeno so prosilčeve pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

 

  1. Sklepno

 

Izhajajoč iz vseh zgoraj navedenih ugotovitev in presoje, je IP prosilčevo pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, v delu, ki se nanaša na odločanje o prilogah dopisa, št. 061-3/2018-8 z dne 9. 1. 2019, pa na podlagi drugega odstavka  248. člena ZUP,  kot  oboje izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

 K 2. točki izreka:

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica Informacijske pooblaščenke

 


[1] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list Evropske unije, št. L 127, 23. 5. 2018).