Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.06.2020
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport
Številka: 090-89/2020
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker Iz izreka ne izhaja, o katerih posamičnih dokumentih (opredeljenih s številko in datumom) je organ odločal, prav tako ni razvidno, v katerem delu je organ prosilcu dostop delno zavrnil (torej na katerih konkretnih dokumentih je prekrival podatke in katere konkretne podatke je prekril na posameznem dokumentu ter iz katerega razloga). Ker je organ s tem bistveno kršil pravila upravnega postopka, je IP pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-89/2020/2
Datum: 11. 6. 2020

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …………..(v nadaljevanju prosilec), z dne 26. 5. 2020, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-014-2020/2 z dne 28. 4. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 26. 5. 2020 se ugodi in se odločba Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport št. 090-014-2020/2 z dne 28. 4. 2020 odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 16. 3. 2020 na organ naslovil vlogo, v kateri je na podlagi določb ZDIJZ zahteval, da mu posreduje celotno dokumentacijo iz naslednjih postopkov: 20102-370-2019, 20102-399-2018, 20102-072-2016 in 20102-015-2013. Z zahtevanimi informacijami se je želel seznaniti v elektronski obliki (zapis na zgoščenki CD, drug e-zapis).
 
Organ je prosilcu dne 28. 4. 20120, z dopisom št. 090-14-2020/3, odgovoril na njegovo vlogo. V anonimizirani obliki mu je posredoval dokumente iz postopkov 20102-399-2018, 20102-072-2016 in 20102-015-2013, glede postopka 20102-370-2019 pa je navedel, da je zahtevana dokumentacija objavljena na njegovi spletni strani, zato ga je v tem delu, v skladu z določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ, napotil na svojo spletno stran. Organ je v zvezi z zahtevo prosilca z dne 16. 3. 2020 izdal tudi odločbo št. 090-014-2020/2 z dne 28. 4. 2020. V izreku citirane odločbe je navedel, da se zahtevi prosilca za posredovanje celotne dokumentacije inšpekcijskih postopkov 20102-399-2018, 20102-015-2013 in 20102-072-2016 delno ugodi tako, da so iz dokumentov izločeni varovani osebni podatki in podatki o viru prijave. Stroški postopka niso nastali. V obrazložitvi odločbe organ pojasnjuje, da je v zvezi z zahtevo prosilca z dne 16. 3. 2020 po pregledu dokumentacije njegovi zahtevi ugodil, iz dokumentov izločil varovane osebne podatke pobudnikov, navedenih otrok in podatke, iz katerih je mogoče razbrati prijavitelja v inšpekcijskem postopku. Skliceval se je na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Zoper odločbo organa št. 090-014-2020/2 z dne 28. 4. 2020 je prosilec dne 26. 5. 2020 pri organu vložil pritožbo (dalje izpodbijana odločba). Prosilec v pritožbi navaja, da mu organ ni posredoval vseh dokumentov, čeprav iz vsebine posredovanih dokumentov izhaja, da v spisih obstajajo, npr. v spisu 20102-399-2018 vsi prejeti računi za obravnavane šole v naravi, korespondenca šole z enim od staršev, korespondenca šole z MIZŠ v zvezi s šolo v naravi, priloge, ki jih je inšpektoratu posredovala šola (dokumenti Excel, Word), dogovori šole s strokovnimi delavci o izvajanju šole v naravi, kopije plačilnih listov strokovnih delavcev. Po mnenju prosilca je nenavadno tudi, da dokumentacija ne vsebuje nobenih dokazil o tem, da je šola izvedla ukrepe iz odločbe (vrnila sredstva staršem), ni niti sklepa o ustavitvi postopka. Mar ta dokazila in ti dokumenti ne obstajajo? Je šola sploh vrnila sredstva staršem? Kdaj, koliko? Prosilec navaja, da kot je zahteval že v svojem prvotnem zahtevku, prosi, da mu organ posreduje celotno dokumentacijo zahtevanih inšpekcijskih postopkov, pri čemer naj v primeru, da vsebuje varovane podatke, uporabi delni dostop in te podatke prekrije. Ob tem tudi opozarja na odločbo IP št. 090-78/2019/9 z dne 20. 5. 2019.

Pritožbo prosilca je organ dne 2. 6. 2020, z dopisom št. 090-14/2020/8, kot pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v obravnavo IP.

Pritožba je utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da izvirajo iz njegovega delovnega področja.

IP ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo delno zavrnil dostop do dokumentov, ki se nahajajo v spisih zadev št. 20102-399-2018, 20102-072-2016 in 20102-015-2013, glede postopka 20102-370-2019 pa je navedel, da je zahtevana dokumentacija objavljena na njegovi spletni strani, zato je prosilca v tem delu, v skladu z določbo petega odstavka 6. člena ZDIJZ, napotil na svojo spletno stran. Iz izreka izpodbijane odločbe ob tem ne izhaja, o katerih posamičnih dokumentih (opredeljenih s številko in datumom) je organ odločal, prav tako ni razvidno, v katerem delu je organ prosilcu dostop delno zavrnil (torej na katerih konkretnih dokumentih je prekrival podatke in katere konkretne podatke je prekril na posameznem dokumentu ter iz katerega razloga). Iz pritožbe prosilca ob tem izhaja, da izpodbijani odločbi nasprotuje ravno iz razloga, ker meni, da mu niso bili posredovani vsi dokumenti in organ ni pojasnil razlogov, zakaj in do katerih konkretnih dokumentov je bil dostop zavrnjen.

Ker se organ ni opredelil do posameznih dokumentov, ki so bili predmet njegovega odločanja ter zatrjevane izjeme varstva osebnih podatkov ni konkretiziral in apliciral na posamezne dokumente, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Izrek izpodbijane odločbe posledično ni skladen z 213. členom ZUP, po katerem mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka, izrek pa mora biti kratek in določen, če je treba, pa se lahko razdeli na več točk. Tudi obrazložitev izpodbijane odločbe ni skladna z 214. členom ZUP, ker iz nje ni razvidno, o katerih konkretnih dokumentih je organ odločal in v čem je prosilcu (delno) ugodil, kateri del njegove zahteve pa je (delno) zavrnil. IP ob tem pojasnjuje, da je v smiselno podobni zadevi v zvezi z organom že odločal (glej npr. odločbo št. 090-155/2018/4 z dne 17. 8. 2018).

Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje, katera izjema je glede konkretnega dokumenta podana in katere podatke na dokumentu je prekril, se odločbe ne da preizkusiti, saj zgolj s povzemanjem zahteve prosilca in zakonske podlage za zavrnitev zahteve, obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku, obrazložitev pa mora biti konkretizirana.

Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu). V skladu z 214. členom ZUP mora obrazložitev odločbe vsebovati:

1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;

2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto;

3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;

4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;

5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in

6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

V konkretnem primeru obrazložitev izpodbijane odločbe nima vseh zgoraj navedenih sestavin, zaradi česar je pomanjkljiva in odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. IP je zato moral izpodbijano odločbo odpraviti.

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je IP ob pregledu dokumentacije ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, zlasti zaradi nedoločenega izreka in pavšalne ter nekonkretizirane obrazložitve, ki je ostala zgolj na deklaratorni ravni, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo in pri katerem se vsa zahtevana dokumentacija tudi nahaja.

V ponovljenem postopku je organ v izreku dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih prosilec zahteva, so bili predmet njegove presoje in jih določno navesti (torej vsaj s številko, datumom dokumenta ali drugo identifikacijo) ter opredeliti, v katerem delu se dostopu do dokumenta delno ugodi. V obrazložiti se mora organ do posameznega dokumenta konkretno opredeliti in pojasniti razloge, zakaj je dostop do tega dokumenta delno zavrnil (katera zakonska izjema je podana). Prav tako se mora organ, glede vsakega posameznega dokumenta, opredeliti glede možnosti uporabe delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero vrsto podatkov je prekril (npr. prebivališče fizične osebe), kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo.

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, ker je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je bila storjena bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Postopek vodila:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke

 

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
informacijska pooblaščenka