Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 22.11.2019
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport
Številka: 090-185/2019
Kategorija: Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente iz inšpekcijskega postopka, organ pa je dokumente prosilcu deloma posredoval, zavrnil pa je dostop do informacij, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo notranjega delovanja organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ izjemo varstva osebnih podatkov tolmačil preširoko, zato je organu naložil, da prosilcu posreduje tudi nekatere druge dokumente oz. podatke, ki jih je organ na posredovanih dokumentih prekril.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-185/2019/4

Datum: 22. 11. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega ter tretjega odstavka 248. člena ter prvega odstavek 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 29. 7. 2019, zoper odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, Linhartova cesta 7 a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-033-2019/2, z dne 29. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 29. 7. 2019 zoper odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport, št. 090-033-2019/2 z dne 29. 7. 2019 se delno ugodi in se prva in druga alineja 1. tč. izreka odločbe delno odpravita (glede v tej točki naštetih dokumentov) ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati prosilcu:

(1) elektronsko sporočilo z dne 25. 4. 2018 ob 12:20 uri, pri čemer je dolžan prekriti vse elektronske naslove;

(2) elektronsko sporočilo z dne 23. 5. 2018 ob 10:35 uri, pri čemer je dolžan prekriti vse elektronske naslove;

(3) elektronska sporočila z dne 15. 5. 2018 ob 12:34 uri, 21. 5. 2018 ob 11:48 uri, 13:00 uri in 13:27 uri, ki tvorijo celoto, pri čemer je dolžan prekriti vse elektronske naslove;

(4) zapisnik sestanka št. 410-56/2018 z dne 17. 8. 2018 v celoti;

(5) vabilo z dne 18. 5. 2018, pri čemer se prekrijeta elektronski naslov in mobilna številka v zadnjem odstavku vabila;

(6) elektronsko sporočilo z dne 15. 1. 2019 ob 13:41 uri, pri čemer je dolžan prekriti vse elektronske naslove razen elektronskega naslova »…«

(7) elektronski sporočili z dne 14. 1. 2019 ob 17:40 uri in 15. 1. 2019 ob 13:41 uri, pri čemer je dolžan prekriti vse elektronske naslove razen elektronskega naslova »…« in besedilo prvega odstavka elektronskega sporočila z dne 15. 1. 2019, in sicer od besede »kot« do besede »osebe«;

(8) elektronsko sporočilo z dne 16. 1. 2019 ob 22:29 uri, pri čemer je dolžan prekriti vse elektronske naslove v uvodu in besedilu (razen elektronskega naslova »…«) in naslov pošiljatelja, naveden na dnu sporočila;

(9) individualiziran program za delo z učenci s posebnimi potrebami za šolsko leto 2018/2019 z dne 27. 2. 2019, pri čemer je dolžan prekriti:

- vse podatke v uvodu programa (ime in priimek učenca, razred, rojstni podatki, naslov prebivališča, telefonske številke),

- celotno besedilo pod 1. točko (morebitne dosedanje obravnave otroka),

- celotno besedilo pod 4. točko (vrsta in stopnja primanjkljaja, ovire oziroma motnje),

- podpis staršev na dnu 2. strani,

- preostali del programa (9.-16. točka);

(10) na anonimiziranem odgovoru ravnatelja OŠ Mirana Jarca Črnomelj z dne 24. 1. 2019, je dolžan posredovati še ime in priimek učiteljice in preostalo prekrito besedilo, navedeno v drugi, tretji in šesti vrstici pod poglavjem »PRILOGA 13«;

(11) na anonimiziranem Sklepu št. 20102-450-2018/23 z dne 17. 7. 2019, ki ga je organ že posredoval prosilcu, še prekrito besedilo navedeno v tretji alineji drugega odstavka sklepa;

(12) na anonimiziranem Zapisniku izrednega inšpekcijskega nadzora št. 20102-450-2018/20 z dne 21. 6. 2019, ki ga je organ že posredoval prosilcu, še:

- ime in priimek naveden v 13. in 15. alineji prvega odstavka 3. točke (str. 2) in v 2. alineji drugega odstavka 3. točke na str. 3;

- številki odločb, navedeni v 18. in 19. alineji prvega odstavka 3. točke (str. 2);

- prekrito besedilo v 1. vrstici, ime in priimek, v 2., 4. in 5.  vrstici prvega odstavka na str. 5;

- ime in priimek, strokovni naslov, fakulteto, navedbo delovnega mesta učitelja in oddelkov, pod točko 6. Ugotovitve (str. 5)

- ime in priimek naveden v tretji vrstici poglavja Izvajanje odločb o usmeritvi učencev s posebnimi potrebami (str. 5) in v 11. ter 19. vrstici istega poglavja na str. 6,

- ime in priimek naveden v drugi in tretji vrstici poglavja Mnenje ZRSŠ o izvajanju DSP (str. 6), ime in priimek naveden v prvi in drugi vrstici pod poglavjem 7. (str. 6),

- številke odločb, navedene v prvem odstavku poglavja Izvajanje odločb o usmeritvi učencev s posebnimi potrebami (str. 6);

(13) na anonimiziranem Odgovoru na zaprosilo za strokovno mnenje Zavoda RS za šolstvo št. 0143-23/2019-2 z dne 18. 6. 2019, ki ga je organ že posredoval prosilcu še ime in priimek učiteljice, navedene v šesti vrstici prvega odstavka;

(14) na anonimiziranem Zaprosilu za strokovno mnenje št. 20102-450-2018/18 z dne 11. 6. 2019, ki ga je organ že posredoval prosilcu, še besedilo, ime in priimek učiteljice, navedeno v prvi in drugi vrstici druge alineje prvega odstavka;

(15) na anonimiziranem Potrdilu o opravljenem strokovnem izpitu, ki ga je organ že posredoval prosilcu, še ime in priimek osebe, kateri je bilo potrdilo izdano;

(16) na anonimiziranem Potrdilu o uspešno končanem študijskem programu za izpopolnjevanje, ki ga je organ že posredoval prosilcu, še ime in priimek osebe, kateri je bilo potrdilo izdano;

(17) na anonimizirani Diplomi, ki jo je organ že posredoval prosilcu, še ime in priimek osebe, strokovni naslov, ter ime in priimek ter naziv dekana fakultete.

 

  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 2. 7. 2019 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je v elektronski obliki na elektronski naslov zahteval vse dokumente, dopise, uradne zaznamke in uradne zaznamke telefonskih pogovorov ipd., ki jih je organ izdelal, prejel ali kako drugače pridobil v postopku št. 20102-450-2018. Zahteval je tudi izpis vseh odprtih zadev ali postopkov, ki jih organ vodi v zvezi z OŠ Mirana Jarca Črnomelj v trenutku priprave podatkov.

 

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo št. 090-033/2019/2 z dne 29. 7. 2019. Organ je zaradi podatka iz dokumenta, ki je bil sestavljen z zvezi z notranjim delovanjem oz. dejavnostjo organa, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa ter zaradi osebnega podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov zavrnil dostop do dela dokumenta »Odgovor ravnatelja z dne 24. 1. 2019 od Uvoda v obrazložitev naprej in prilogah 4-13 in 15-18. Organ je zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil tudi dostop do prilog šole, prejetih po elektronski pošti dne 31. 5. 2019 (3 priponke z zaznamki srečanj evalvacije izvajanj dodatne strokovne pomoči, izdelanim individualiziranim vzgojno-izobraževalnim programom in evalvacijskimi poročili za posamezne učence).

 

Organ je v obrazložitvi odločbe najprej pojasnil, da so bili v času priprave dokumentacije, na dan 22. 7. 2019, vsi inšpekcijski postopki zaključeni. V zvezi z odgovorom ravnatelja (prva alineja 1. točke izreka izpodbijane odločbe) je organ pojasnil, da je bil posredovan za potrebe inšpekcijskega postopka in po vsebinski presoji v delu pomeni osebni odziv ravnatelja na podano pritožbo ter v delu prikazuje dokumente, povezane z notranjim delovanjem dela šole, kjer bi lahko z razkritjem teh prišlo do motenj pri delu organa. Preko zaznamkov o aktivnostih in opravljenih razgovorih ravnatelj z osebno noto pojasnjuje posamezne dogodke v šoli, ki pa pomenijo notranje delovanje šole. Konkretne izjave, sklicujoč se na posamezne priloge, predstavljajo subjektivni odnos sodelujočega v postopku, ki je podal pisno izjavo do tematike. Kljub temu, da je izpoved podal ravnatelj v zvezi z organizacijo dela v šoli, v delu govori o svojem doživljanju dogodkov in subjektivnem dojemanju teh. Zato se z zavrnitvijo dela dokumentacije zavrne možnost javne dostopnosti informacije o njegovih osebnih izpovedbah, mišljenju, čutenju oziroma njihovem subjektivnem videnju in doživljanju v inšpekcijskem postopku obravnavanih dogodkov. Vsebina in sprejeti ukrepi so ustrezno obravnavani znotraj pristojnih organov ali zabeleženi v dokumentih, ki so lahko predstavljeni javnosti, način opravljanja posameznih razgovorov in usklajevanj, pa pomeni notranje delovanje organa. V delu se podatki nanašajo na osebne podatke in tudi osebno zaznavo posameznih dogodkov, zato se je organ pri zavrnitvi skliceval na obe izjemi.

 

V zvezi z dokumenti, zavrnjenimi v okviru druge alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe, je organ pojasnil, da gre za osebne podatke posameznikov, na tem delu dokumentacije pa ni mogoče opraviti delnega dostopa, saj so v vseh dokumentih skoncentrirani najbolj občutljivi osebni podatki učencev s posebnimi potrebami. Inšpekcijski postopek se namreč nanaša na ugotavljanje kršitev Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pri delu z učenci. Zaznamki srečanj evalvacije izvajanj dodatne strokovne pomoči, izdelani individualizirani vzgojno-izobraževalni programi in evalvacijska poročila za posamezne učence, vsebujejo celotno obravnavo posameznega učenca v celotnem šolskem letu, njegove primanjkljaje, zapise o njegovem napredku, obnašanju v šoli in s tem tudi socialno sliko učenca. Že z vedenjem, kdo izmed posameznih učiteljev nudi določeno obliko pomoči, se lahko razkrijejo osebni podatki posameznih učencev. Prosilcu zato niso posredovani niti podatki o učiteljici, ki učencem nudi pomoč. Z vsem vedenjem, kljub temu da bi bile odločbe o usmeritvi anonimizirane, bi lahko posameznih na podlagi prebranih drugih dokumentov, pridobil celotno sliko o funkcioniranju točno določenega otroka v šoli, vključno z vsemi njegovimi šibkimi področji tako na učnem kot vedenjskem področju. Kljub temu, da so pojasnila in dokumentacijo podali zaposleni šole v zvezi z njihovimi dolžnostmi v okviru delovnega razmerja, se vsebina nanaša na osebne podatke učencev s posebnimi potrebami, njihovimi pravicami, ki izhajajo z izdane odločbe o usmeritvi ter ustreznostjo izvedbe ur dodatne strokovne pomoči. V tem primeru javni interes za posredovanje celotnih dokumentov ne more pretehtati pravice do zaščite osebnih podatkov otroka. Organ je izvedel delni dostop na dokumentih, kjer je to bilo mogoče.

 

Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 29. 7. 2019 vložil pritožbo, saj zavezanec ni posredoval vseh podatkov. Zavezanec ni posredoval dokumentov, pridobljenih v inšpekcijskem postopku, ki jih omenja 3. poglavje zapisnika postopka in dokumentacije, ki jo je posredoval prijavitelj naknadno in je v zvezi s tem prejel celo odgovor v.d. glavnega inšpektorja, da bodo dodatne vsebine ustrezno obravnavane v tem postopku. Prosilec meni, da se je zavezanec »angažiral«, da mu je posredoval zgolj pristranske informacije, npr. dopis z dne 13. 6. 2018, ne pa tudi dopisa iste osebe z dne 21. 8. 2018, ki pravi nasprotno. Prosilec navaja, da prijave v tem primeru niso govorile zgolj o neustrezni pomoči, ampak o tem, da ponujena pomoč ni bila sprejeta. Organ ni posredoval niti prijave/pobude, kot tudi ne dopolnilnih pobud oz. se do njih ni niti opredelil, niti jih ni omenil ali zavrnil. V zvezi s pojasnilom organa (prva alineja prvega odstavka v odločbi) prosilec navaja, da je notranje delovanje določeno z zakoni in pravilniki. V postopku so bile udeležene osebe, ki delujejo v javni funkciji in so znotraj inšpekcijskega postopka opravljale in obrazlagale delovanje v javni funkciji, zato ne gre za varovane vsebine. Ravnatelj je bil ob začetku postopka posebej obveščen, da mora navajati resnico v zvezi s primerom, ki je del delovanja javnih zavodov, zato je vsekakor vedel, da podaja vsebine, ki so del načelno javne – organ zato ne more presojati, kaj je osebno in kaj ne, če tega oseba v javni funkciji ni posebej izjavila. Prosilec bi želel tudi, da se preveri pojasnilo organa o varovanju osebnih podatkov, saj ni posredoval niti podatkov o učiteljici, čeprav je zaposlena na OŠ z namenom nudenja pomoči učencem. Prosilec zato sumi, da je zavezanec pavšalno odločil  varstvu osebnih podatkov. Izbrisana je tudi dosežena izobrazba, čeprav je ta javna.

 

Organ je pritožbo prosilca kot pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP (dopis št. 090-033-2019/5 z dne 5. 8. 2019). Organ je še pojasnil, da je glede dokumentov, o katerih se v prvotnem postopku ni opredelil, izdal dopolnilno odločbo. Ob odstopu pritožbe je organ pojasnil, da prosilcu niso bili posredovani podatki o otrocih s posebnimi potrebami in podatki, ki bi lahko nakazovali na osebne podatke otrok v šoli. V inšpekcijskem postopku je bila namreč izpostavljena najbolj ranljiva skupina otrok v šolskem prostoru in njihov način funkcioniranja, vedenja in sposobnost učenja v šoli. Z nedostopnostjo podatkov lahko organ zaščiti otroke, sploh glede na to, da gre za manjše število otrok, ki jih je poučevala točno določena strokovna oseba, lahko v tako majhnem okolju pridemo do osebnih podatkov otrok kot tudi do vseh postopkov njihove obravnave s strani pristojnih služb in podanih strokovnih ocenah o družinski, socialni in razvojni anamnezi, diagnostičnih postopkov, postopkov strokovne pomoči in strokovnih mnenj drugih institucij.

 

Organ je dne 5. 8. 2019 izdal dopolnilno odločbo, zoper katero je prosilec dne 7. 8. 2019 vložil pritožbo, ki jo je organ odstopil v pristojno reševanje IP z dopisom št. 090-033/2019/7 z dne 8. 8. 2019. IP na tej točki pojasnjuje, da je pritožba zoper dopolnilno odločbo organa predmet ločenega pritožbenega postopka pri IP in bo o njej odločeno s samostojno odločbo. Pritožba zoper dopolnilno odločbo zato ni predmet tega pritožbenega postopka.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP ugotavlja, da se prosilec pritožuje v zavrnilnem delu odločbe, in sicer glede dokumentov ki jih ni prejel na podlagi 1. tč. izreka izpodbijane odločbe, tj. odgovor ravnatelja z dne 24. 1. 2019 s prilogami in prekriti osebni podatki na prilogah šole, prejetih po elektronski pošti dne 31. 5. 2019. Na splošno se pritožuje tudi, ker naj bi organ prekril več osebnih podatkov, kot bi jih smel na dokumentih, ki mu jih je posredoval. Prosilec se na mestih izrecno sklicuje na konkretne dokumente, ki jih ni prejel, IP pa je z vpogledom v dokumentacijo ugotovil, da so vsi ti dokumenti sestavni del zavrnilnega dela odločbe, zato je v nadaljevanju presojal ustreznost zavrnilnega dela odločbe organa.

 

IP najprej ugotavlja, da je prosilec na podlagi zahteve z dne 16. 1. 2019, posredovane na Osnovno šolo Mirana Jarca Črnomelj, in v zvezi s katero je bila vložena tudi pritožba, o kateri je odločil IP z odločbo št. 090-65/2019/7 z dne 26. 4. 2019, nekatere od dokumentov, ki so tudi predmet tega pritožbenega postopka, že prejel. Konkretno gre za naslednje dokumente:

- elektronska sporočila z dne 21. 1. 2019 ob 8:22 uri, z dne 21. 8. 2018 ob 10:52 uri in 11:10 uri, 23. 8. 2018 ob 10:39 uri ter z dne 31. 8. 2018 ob 8:16 uri;

- zapisnik 7. seje sveta šole, z dne 27. 9. 2018, ob 18. uri,

- odločbo št. 6901-2193/2016-27 z dne 27. 10. 2017,

- odločbo št. 6901-4967/2017-13 z dne 3. 11. 2017 in

- odločbo št. 60303-1/2016-80 z dne 19. 9. 2018,

ki jih je prosilec dobil bodisi neposredno od prvostopenjskega organa ali je bilo o njih odločeno na podlagi odločbe IP.

 

Ker je prosilec navedene dokumente zahteval na podlagi določb ZDIJZ in jih je tudi že prejel, je treba pritožbo prosilca v tem delu zavrniti, saj prosilec nima pravovarstvenega interesa, da bi na isti zakonski podlagi večkrat zahteval posredovanje istih dokumentov. ZDIJZ namreč varuje pravico prosilca seznaniti se s konkretnim dokumentom, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ne varuje pa pravice prosilca, da ponovno zahteva dokumente, s katerim se je že seznanil na podlagi določb ZDIJZ, oz. z njimi nedvomno že razpolaga.

 

  1. O dokumentih, o katerih je organ odločil s prvo alinejo 1. tč. izreka izpodbijane odločbe

 

V zvezi z dostopom do odgovora ravnatelja z dne 24. 1. 2019 IP ugotavlja, da je bilo stališče organa, da gre za dokument, ki izraža osebni odziv ravnatelja na podano pritožbo, s katero ravnatelj z osebno noto pojasnjuje posamezne dogodke v šoli, ustrezno. Vsebina dokumenta namreč od Uvoda v obrazložitev naprej v delih, v katerih je organ prekril dokument (z izjemo besedila, ki sledi neposredno besedilu PRILOGA 13) predstavlja osebno mnenje in stališče avtorja dokumenta, kot takšna pa predstavlja osebni podatek. IP je že v različnih  svojih odločbah[1] zavzel stališče, da kadar oseba, četudi gre za javnega uslužbenca oz. funkcionarja, navaja svoja osebna stališča glede določene problematike, govori o svojem doživljanju dogodkov in subjektivnem dojemanju teh, gre za njene vrednostne sodbe, ki izhajajo izključno iz osebnega mnenja, ki ga je oblikoval avtor določenega stališča. Tovrstna mnenja in stališča zato predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov in ne izjeme notranjega delovanja organa, na kar se je ob zavrnitvi dostopa med drugim skliceval organ. IP je ugotovil, da navedenega osebnega mnenja tudi ni mogoče subsumirati pod določilo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za podatke povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, kot to zatrjuje prosilec. Iz samega zapisa namreč ne izhaja, da bi šlo za mnenje izraženo na podlagi opravljanja dela, temveč gre za osebno dojemanje ravnatelja, ki sicer opravlja delo javnega uslužbenca na položaju. Zgolj dejstvo, da je posameznik javni uslužbenec ne pomeni, da o videnju in doživljanju dogodkov ne more imeti tudi osebnega mnenja. Ni torej mogoče pritrditi prosilcu, da bi morala oseba v javni funkciji posebej izjaviti, da gre za njeno osebno izpoved in da vsakič, kadar oseba tega ne izjavi, se a priori šteje, da podaja vsebine, ki so javne. Dejstvo, ali gre za osebno izpoved ali stališče osebe, kot javnega uslužbenca je namreč treba presojati od primera do primera, glede na samo vsebino izjave in vse relevantne okoliščine. Ker v konkretnem primeru ne gre za stališče ravnatelja, za katerega bi bilo mogoče uporabiti določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, njegovo razkritje ni dopustno, saj v navedenem delu ni zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov ravnatelja. Vsebino predmetnega pisanja bi tako lahko javnosti razkril le ravnatelj sam.

 

Organ je na tretji strani odgovora ravnatelja, v besedilu, ki sledi besedni zvezi »PRILOGA 13« anonimiziral ime in priimek učiteljice, v povezavi z delom, ki ga opravlja na šoli, za tovrstno anonimizacijo pa po mnenju IP ni zakonske podlage. Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da ne gre za izjemo varstva osebnih podatkov, kadar gre za podatke povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Dejstvo katera učiteljica na konkretni osnovni šoli nudi socialno pomoč, predstavlja podatek, ki je v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, hkrati pa predstavlja tudi porabo javnih sredstev, kot takšen pa je ta podatek absolutno javen. Hkrati tudi ne gre za podatek, ki bi predstavljal osebno mnenje ali stališče ravnatelja, prav tako pa podatek sam po sebi ne razkrije identitete učencev, katerim je bila nudena dodatna pomoč, kot to v nadaljevanju odločbe zmotno zatrjuje organ.

 

IP posledično ugotavlja, da je izrek v odločbi prve stopnje v tem delu zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi (organ se je pri zavrnitvi skliceval na napačno izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja), zato je IP v svoji odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo pa v tem delu na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil. V delu dokumenta, ki se nanaša na ime in priimek javne uslužbenke, navedene na strani 3 pod besedilom »PRILOGA 13« in v prvi vrstici na strani 4, je IP ugotovil, da je organ prve stopnje iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in je posledično napačno uporabil pravni predpis, zato je v tem delu na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1.(10) tč. izreka te odločbe.

 

IP pa ni sledil organu v delu, v katerem je ta zavrnil dostop do prilog odgovora ravnatelja z dne 24. 1. 2019, saj navedene priloge ne predstavljajo osebnega stališča ravnatelja, temveč gre za odločbe o usmeritvah v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, elektronska sporočila, zapisnike sestankov oz. sej. Organ sam se ni konkretno opredelil do tega, zakaj je zavrnil dostop do navedenih prilog, oziroma jih je štel za notranje delovanje organa, pri čemer ni opredelil, kakšna škoda bi nastala njegovemu delovanju, če bi bili navedeni dokumenti razkriti. IP na tem mestu hkrati ugotavlja, da je o večini navedenih dokumentov že odločal, in sicer v okviru pritožbenega postopka, ki se je vodil pod št. 090-65/2019/7, v katerem je prosilec iste dokumente zahteval od Osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj. V citiranem pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da je do nekaterih dokumentov (z izjemo varstva osebnih podatkov) prosilcu omogočila dostop že sama osnovna šola, glede preostalih dokumentov pa je odločil IP. Kot pojasnjeno že zgoraj, prosilec glede dokumentov, ki jih je že prejel, nima pravovarstvenega interesa. Glede preostalih prilog (ki jih prosilec še ni prejel) IP ugotavlja, da gre za istovrstne dokumente, kot jih je prosilec že prejel od osnovne šole, zato ni mogoče slediti organu, da je izpolnjen pogoj notranjega delovanja organa, če je že sam organ (OŠ Mirana Jarca Črnomelj) istovrstne dokumente posredoval prosilcu, pri čemer navedene izjeme sploh ni zatrjeval. Posledično ni mogoče šteti, da predstavljajo navedene priloge dokumente, povezane z notranjim delovanjem šole, saj ni izkazan eden od kumulativno zahtevanih pogojev, tj. da bi z razkritjem dokumentov OŠ Mirana Jarca Črnomelj nastala škoda.

 

Glede na to, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP odločil, da jih je organ dolžan posredovati prosilcu, in sicer na način, da na dokumentih prekrije varovane osebne podatke, kot to izhaja iz 1.(1)-1.(8) tč. izreka te odločbe. Organ je na dokumentih dolžan prekriti tiste osebne podatke (elektronski naslovi, mobilne številke, naslov ipd.), za katere ni zakonske podlage za razkritje.

 

ZDIJZ pri ugotavljanju izjeme varstva osebnih podatkov napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je bilo tako potrebno ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

 

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka, v členu 4, pododstavek določa, da pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 

Kot že navedeno, zakonske podlage za razkritje osebnih podatkov, kot so navedeni v 1. tč. izreka te odločbe ni najti, zato se pritožba prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ zavrne, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

 

Navedene dokumenti pa hkrati vsebujejo tudi določene nevarovane osebne podatke, in sicer imena in priimke (nekdanjih) članov Sveta staršev in članov Sveta organa, zaposlenih pri organu, zaposlenih v organih lokalne skupnosti, zaposlenih javnih uslužbencev.

 

Zakonsko podlago za obdelavo navedenih osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

Sestavo sveta zavoda, kot organa zavoda, ureja Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZOFVI). Ta v prvem odstavku 46. člena določa, da svet javne šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Konkretno zakonsko podlago za dopustno obdelavo (posredovanje) osebnih podatkov članov sveta zavoda predstavlja tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, v skladu s katerim ne gre za varovane osebne podatke, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP pojasnjuje, da posamezniki, ki so člani sveta zavoda, v organu ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa (sveta zavoda), kot posamezniki torej opravljajo javno funkcijo tega organa.

 

Upoštevaje zgoraj navedeno IP meni, da imena in priimki članov sveta zavoda ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so ti podatki povezani z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Enako velja za imena in priimke zaposlenih v javnem zavodu (podatki o porabi javnih sredstev ali podatki povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca) in drugih javnih uslužbencev.

 

  1. O dokumentih, o katerih je organ odločil v drugi alineji 1. tč. izreka izpodbijane odločbe

 

IP se pridružuje ugotovitvam organa v delu, v katerem je zavrnil dostop do evalvacijskih poročil za posamezne učence. Navedeni dokumenti namreč v celoti analizirajo kakšno pomoč je učenec potreboval, kakšna pomoč mu je bila zagotovljena, kakšne so osebnostne lastnosti učenca, njegove želje, zdravstveno stanje, odnos do sebe, vrstnikov in do šolskega dela, pogledi drugih oseb (staršev, razrednika, učiteljev) na uspehe, primanjkljaje, napredek in obnašanje posameznega učenca v celotnem šolskem letu. Navedeni podatki tako predstavljajo osebne podatke učencev, ki so varovani osebni podatki in za katere ni pravne podlage za razkritje. IP je že v zgornji točki pojasnil, zakaj v tovrstnih primerih ni podana zakonska podlaga za razkritje, zato se glede obrazložitve izjeme varstva osebnih podatkov, v izogib ponavljanju, sklicuje na zgornjo točko obrazložitve te odločbe.

 

Ni pa mogoče pritrditi organu glede dostopa do enega individualiziranega programa za delo z učenci, s katerim prosilec še ne razpolaga, in sicer v obliki delnega dostopa (s prekritimi poglavji, ki izkazujejo osebne podatke učenca, vrste in stopnje primanjkljaja, in podatke ki opisujejo stanje in obnašanje učencu in ukrepe in prilagoditve zagotovljene temu konkretnemu učencu). IP namreč ugotavlja, da je bilo že v okviru pritožbenega postopka IP št. 090-65/2019 ugotovljeno, da predstavljajo ustrezno anonimizirani individualizirani programi za delo z učenci prosto informacijo javnega značaja, zato je odločil, da je organ dolžan individualizirani program za delo z učenci z dne 27. 2. 2019, posredovati prosilcu, na način, da v dokumentu prekrije tiste osebne podatke, za katere ni zakonske podlage za razkritje, kot to izhaja iz 1.(9) tč. izreka te odločbe)

 

  1. Glede prekritih osebnih podatkov v posredovani dokumentaciji

 

IP je preveril dokumentacijo, ki jo je organ prosilcu posredoval, tudi z vidika prekritih osebnih podatkov, pri čemer je IP ugotovil, da je organ prosilcu z uporabo instituta delnega dostopa posredoval dokumente na način, da je ustrezno prekril varovane osebne podatke otrok in navezne okoliščine, iz katerih je mogoče določiti učence ter vse ostale podatke, ki kažejo na občutke, uspehe, primanjkljaje in delo s konkretnimi učenci. Je pa poleg osebnih podatkov otrok organ prekril tudi osebne podatke učiteljice, s sklicevanjem, da bo razkritje navedenega imena razkrilo konkretne učence. IP navedenemu ni sledil. Sama navedba imena konkretne učiteljice ni takšne vrste osebni podatek, da bi omogočal identifikacijo učencev, s katerimi je učiteljica sodelovala, hkrati pa je treba upoštevati, da gre za javno uslužbenko ter da je v dokumentih navedena kot učiteljica, torej gre za navedbe v povezavi z njenim delovnim razmerjem. Posledično ime in priimek učiteljice, njeno delovno mesto in izobrazba predstavljala podatke, ki so javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

IP prav tako ni sledil organu v delu, v katerem je prekril številke posameznih odločb o usmeritvi učencev, kadar so te navedene kot priloge določenih dokumentov, saj kot take javnosti ne omogočajo identifikacije učencev. IP je sledil organu v delu, v katerem je številka odločbe navedena v povezavi z drugimi dokumenti, ki v celoti govorijo o osebnih podatkih učenca, njegovi evalvaciji, uspehih, primanjkljajih, napredku, obnašanju ipd.

 

IP je posledično odločil, da je organ na dokumentih, ki jih je prosilcu že posredoval v anonimizirani obliki, dolžan določene podatke še dodatno posredovati, saj ti ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, temveč gre za podatke, ki predstavljajo podatke v povezavi z delovnim mestom javnega uslužbenca oz. podatke, ki ne določijo konkretnega posameznika. IP je zato v tem delu na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1(11).-1(17). tč. izreka te odločbe.

 

Glede preostalih podatkov, ki jih je organ na dokumentih prekril, IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, saj gre za osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje javnosti, zato se pritožba prosilca v tem delu zavrne, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba prosilca zoper 1. in 2. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe delno utemeljena, zato je IP pritožbi prosilca na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP delno ugodil (tj. v delu, ki se nanaša na dokumente, navedene v 1. točki izreka te odločbe), odločbo organa prve stopnje v tem delno odpravil in zadevo sam rešil tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov in v delu, v katerem prosilec nima pravovarstvenega interesa) je pritožbo zavrnil na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 

 

 


[1] Glej npr. odločbo IP št. 090-55/2018/3 z dne 17. 4. 2018.