Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.04.2019
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za šolstvo in šport
Številka: 090-61/2019
Kategorija: Tajnost vira
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala določeni točki pobude/prijave zoper javni zavod. Organ je zaradi tajnosti vira prijave njeno zahtevo v celoti zavrnil. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v delu zahtevo neupravičeno zavrnil, saj iz slednjega ni mogoče razbrati vira prijave, niti ta del ne vsebuje drugih zakonskih izjem, ki bi preprečevale posredovanje zahtevane informacije. Je pa IP sledil organu glede odločitve o preostalem delu zahteve in potrdil obstoj izjeme po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-61/2019/2

Datum: 9. 4. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in prvega dostavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ....... (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, št. 090-008-2019-2 z dne 19. 2. 2019, Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 22. 2. 2019 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, št. 090-008-2019-2 z dne 19. 2. 2019, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe po elektronski poti posredovati besedilo točke Ad 8, navedeno v prijavi oz. pobudi z dne 26. 1. 2018 zoper Kranjske vrtce.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilka je dne 15. 2. 2019 na organ naslovila elektronsko sporočilo, v katerem je navedla, da jo zanimajo nekatere dejanske navedbe v dokumentaciji, vezane na sejo Sveta staršev Kranjskih vrtcev, ki je bila omenjena tudi v časopisu. Organ je zato zaprosila za posredovanje prijave oz. pobude z dne 26. 1. 2018 zoper Kranjske vrtce v točkah Ad8 in polovico točke Ad9 (verjetno 11 stran prijave). Z zahtevanimi informacijami se je želela seznaniti v elektronski obliki.

 

O zahtevi prosilke je organ odločil z izpodbijano odločbo, 090-008-2019-2 z dne 19. 2. 2019, s katero je zavrnil dostop do zahtevanih informacij zaradi varovanja tajnosti vira prijave. V obrazložitvi organ navaja, da pobuda oziroma prejeta prijava v inšpekcijskem postopku predstavlja izjemo po tretjem odstavku 5. a člena ZDIJZ. Organ namreč prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira – tak zakon je Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14; v nadaljevanju ZIN), ki v 16. členu določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Nadalje organ navaja, da se določljivost v konkretnem primeru nanaša na zapis posamezne okoliščine, ki je lahko ob poznavanju dela vrtca, organizaciji, sodelovanju v posameznih organih, navajanju okoliščin. Določljivost je mogoča, če je posameznik prisoten in v zapisih navaja ostale prisotne, posamezni dogodek še bolj natančno opisuje oziroma navaja slišana dejstva. Iz navedenega razloga je organ zavrnil dostop do pobude. Organ še dodaja, da se v primeru navedenega dokumenta dodatno lahko na primer že ob sklicevanju na samo en dejavnik (gre za prostor na določenem območju, ob poznavanju določenih okoliščin, obravnavani tematiki) ugotovi tudi identiteta posameznika. S tem pa so izpolnjeni tudi pogoji za uporabo izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ocenil, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omejiti dostopa do zahtevanih informacij, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Po njegovem mnenju namreč dokumenti opisujejo specifične življenjske situacije, kjer lahko ob poznavanju dogodkov ugotoviš tako fizično osebo kot tudi vir prijavitelja.

 

Zoper navedeno odločitev organa je prosilka dne 22. 2. 2019 vložila pritožbo, v kateri navaja, da se ne strinja z razlogom zavrnitve, saj bi organ lahko sporne varovane osebne podatke prekril ter ji posredoval zahtevano dokumentacijo.

 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do pobude z dne 26. 1. 2018, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ (varovanje tajnosti vira).

 

Tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena ZIN, v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. 

 

Treba pa je poudariti, da se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba) to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način z varovanjem prijaviteljev vzpostavil širši (javni) nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj (kršitev), kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – tj. javnim interesom. 

 

Tajnost vira prijave torej ne obsega vsebine prijave, temveč zgolj varstvo identitete prijavitelja. Za zagotovitev ustreznega ravnotežja med pravico dostopa do informacij javnega značaja in varstvom identitete prijavitelja, pa je v luči zgornjih utemeljitev treba onemogočiti dostop tudi do tistih podatkov, ki zgolj posredno nakazujejo na identiteto prijavitelja (tako tudi Upravno sodišče v zadevi II U 456/2016-13, z dne 23.08.2017). Glede na navedeno je treba v konkretnem primeru tudi na podlagi navedb prijavitelja presoditi, ali je vir prijave na podlagi teh navedb določen oziroma določljiv.

 

IP je vpogledal v točki Ad 8 in Ad 9 pobude z dne 26. 1. 2018 zoper Kranjske vrtce, ki sta predmet presoje konkretnega pritožbenega postopka.

 

Po pregledu besedila točke Ad 8 IP ugotavlja, da iz slednjega ni mogoče ugotoviti identitete prijavitelja in zatrjevana izjema po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ ni podana. Kljub ugotovitvi, da omenjena izjema ni podana, je IP po uradni dolžnosti preizkusil tudi, ali so v konkretnem primeru morebiti podane kakršnekoli druge izjeme po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki bi omejile dostop za zahtevane informacije. Zakonskih izjem v besedilu točke Ad 8 IP ni ugotovil.

 

Nasprotno pa je IP ugotovil glede polovice besedila točke Ad 9. IP namreč v tem delu sledi obrazložitvi organa in dodaja, da je iz vsebine tega dela prijave izhaja veliko opisov okoliščin v zvezi s konkretnimi dogodki in konkretnimi osebami, ki tudi brez neposrednih identifikatorjev (kot npr. ime, priimek, naslov prijavitelja ali druge osebe) kažejo na prijavitelja(e). Po mnenju IP je na vir prijave mogoče sklepati iz opisov zatrjevanih dejstev, ki so znana le določenemu krogu ljudi, ki so bili ob določenem času prisotni na določenem kraju v zvezi z določenimi dogodki. Posameznik, ki bi razpolagal z vsemi temi informacijami, pa  bi lahko identificiral vir prijave. Iz navedenih dokumentov je torej vsaj posredno mogoče ugotoviti vir prijave, zaradi česar bi bila z njihovim razkritjem ogrožena tajnost vira prijave. V navedenih dokumentih ni mogoče uporabiti niti instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, saj informacij, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, ni mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Glede navedenih dokumentov je torej podana izjema od prostega dostopa po tretjem odstavku 5.a člena ZDIJZ, pri čemer delni dostop ni mogoč, zaradi česar je treba dostop do teh dokumentov zavrniti.

 

IP tako zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, saj je v pritožbenem postopku ugotovil, da je treba zadevo rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je organ dolžan varovati tajnost vira prijave, pa je pritožbo prosilke, v skladu z 248. členom ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.

informacijska pooblaščenka