Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.01.2021
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Številka: 090-302/2020
Kategorija: Upravni postopek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala celotno dokumentacijo inšpekcijskih zadev nedovoljenega posega v prostor ter nedovoljenih posegov v okolje. Zahtevo prosilke je organ zavrnil zaradi obstoja izjeme varstva upravnega postopka (izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je navedena izjema podana. Glede na pritožbene navedbe prosilke in glede na predmet inšpekcijskih postopkov je IP dokumente preveril tudi z vidika ali gre za informacije o okoljskih podatkih, ki so absolutno javne. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumenti, ki se nahajajo v dveh inšpekcijskih zadevah, niso neposredno povezani z okoljskimi podatki, zato je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-302/2020/4

Datum: 5. 1. 2020


Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 9. 12. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-57/2020-4 z dne 23. 11. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 9. 12. 2020 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-57/2020-4

z dne 23. 11. 2020, se zavrne.

 

  1. Zahteva prosilke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je dne 21. 10. 2020 na organ naslovila zahtevo za posredovanje fotokopij dokumentov v inšpekcijski zadevi nedovoljenega posega v prostor ter nedovoljenih posegov v okolje, vse na zemljišču parcelna št. … k.o. 1909 Šmarca, ki jih je organ izdelal sam oz. jih je pridobil od drugih oseb.

 

Zahtevo prosilke je organ zavrnil z odločbo št. 090-57/2020-4 z dne 23. 11. 2020. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in pojasnil, da se zahteva nanaša na inšpekcijski zadevi št. … in št. …, ki sta še v ugotovitveni fazi, saj inšpekcijski odločbi še nista bili izdani. Ker sta postopka še v ugotovitveni fazi, je organ ocenil, da bi posredovanje katerihkoli zahtevanih dokumentov prosilki lahko škodovalo navedenima inšpekcijskima postopkoma, zato je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, na podlagi izjeme iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je pojasnil, da je inšpekcijski postopek, ki ga vodijo gradbeni inšpektorji, v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov, Zakona o inšpekcijskem nadzoru ter ZUP, upravni postopek. Iz navedenega sledi, da je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme varstva upravnega postopka. V nadaljevanju obrazložitve je organ izvedel škodni test, pri čemer je ugotovil, da bi razkritje zaprošene dokumentacije javnosti, škodovalo izvedbi navedenih inšpekcijskih postopkov. Organ je pojasnil, da inšpektor še vedno ugotavlja dejansko stanje in pridobiva potrebne podatke za odločitev. Za pravilno odločitev mora biti dejansko stanje resnično ugotovljeno in v ta namen je potrebno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice iz 8. člena ZUP). Prezgodnje razkritje do sedaj pridobljenih podatkov, pa bi lahko ogrozilo izvedbo inšpekcijskega postopka. Ker ugotovitveni postopek še poteka, bi s prezgodnjim posredovanjem informacij, v javnost lahko prišli pomanjkljivi ali napačni podatki, torej napačne informacije. Zato obstaja tveganje raznih pritiskov na inšpektorja, predvsem v luči čimprejšnjega ukrepanja, to je izdaje odločbe. S tem bi bila kršena tudi temeljna načela ZUP, predvsem načelo samostojnosti pri odločanju, po katerem inšpektor samostojno opravlja dejanja v upravnem postopku in v tem okviru ugotavlja potrebna dejstva in okoliščine (12. člen ZUP), načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi, po katerem mora inšpektor pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice, vendar ne na škodo drugih ali v nasprotju z javno koristjo (7. člen ZUP), načelo materialne resnice, po katerem mora inšpektor ugotoviti resnično dejansko stanje (1. odstavek 8. člena ZUP) in načelo proste presoje dokazov, po katerem inšpektor sam presodi, katera dejstva je šteti za dokazana (10. člena ZUP). Zaradi nepravilnega oz. nepopolnega razumevanja dokumentov in pritiskov javnosti, pa bi bila možnost inšpektorja, da objektivno in pravilno odloči o stvari, bistveno otežena oz. zmanjšana. Glede na določila GZ gre v konkretnem primeru za zahtevni upravni postopek, v katerem mora inšpektor ugotoviti dejansko stanje ter nato presoditi o morebitnih nepravilnostih in upravnih ukrepih. Razkritje do sedaj zbranih dokumentov v fazi, ko postopek še traja, pa bi lahko tudi resno ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo ali celo obstoj dokazov. Zavezanci in druge osebe, ki bi v konkretnih postopkih lahko nudile koristne informacije, bi namreč lahko prikrile ali celo uničile določene dokumente ali informacije pomembne za odločanje v inšpekcijskem postopku. Tako bi bilo inšpektorju bistveno oteženo ali celo onemogočeno ugotoviti resnično dejansko stanje, ki je predpogoj za izdajo zakonite in pravilne inšpekcijske odločbe. Gradbeni inšpektor namreč ne more izdati odločbe na podlagi verjetno izkazanih dejstev (glede na 2. odst. 8. čl. ZUP), temveč mora ugotoviti resnično dejansko stanje in ga tudi dokazati. Zaradi tega, pa tudi zaradi pritiska javnosti, javnih razprav in raznih zaključkov (npr. v medijih), pa bi bila lahko izdana nepravilna ali nezakonita inšpekcijska odločba, ki bi jo nato pritožbeni organ odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek. V ponovnem postopku pa inšpektor še vedno ne bi mogel izdati pravilne odločbe, če ne bi mogel pridobiti vseh potrebnih dokazov (prikriti, uničeni). Tako bi bilo dejansko nemogoče izdati pravilno in zakonito inšpekcijsko odločbo (načelo materialne resnice). Poleg tega bi se postopek po nepotrebnem podaljšal, kar je v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka (14. čl. ZUP), po katerem je treba postopek voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku in, da se izda zakonita in pravilna odločba. Iz razloga dolgotrajnih postopkov pa bi se spet lahko pojavili razni pritiski na inšpektorja in na celoten organ.  Tako bi bilo delo organa bistveno oteženo. Glede na navedeno je organ ocenil, da bi s posredovanjem zahtevanih dokumentov prosilki, še preden je o konkretni zadevi odločeno z upravnim aktom (ta mora biti zavezancem tudi vročen), škodoval nadaljnji izvedbi obeh inšpekcijskih postopkov. V navedenem primeru torej interes javnosti po razkritju zahtevanih dokumentov ne prevlada nad interesom zavarovanja upravnih postopkov, ki sta še v teku. Na podlagi vsega navedenega je organ ugotovil, da bi z razkritjem zahtevanih informacij, v tej fazi, lahko škodoval navedenima inšpekcijskima postopkoma, s tem pa je izpolnjen tudi drugi pogoj, da se zahtevane informacije ne posredujejo.

 

Dne 9. 12. 2020 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-57/2020-4 z dne 23. 11. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), iz vseh pritožbenih razlogov. Prosilka je pojasnila namen ZDIJZ in navedla, da je odločitev organa, da je v celoti zavrnil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, sklicujoč se na določbo 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, arbitrarna. Po mnenju prosilke se obrazložitev izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, v smislu definicije obrazloženosti upravnega akta, saj ta vsebuje zgolj goli prepis predpisnih določb ZDIJZ in ZUP, ne pa tudi konkretizacije razlogov, kar vsaka odločba mora vsebovati. Navedeno predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka, iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, saj se iz teh razlogov odločbe ne da preizkusiti in je torej podan absolutni razlog za odpravo navedene odločbe. Prosilka je navedla, da je navedeni razlog, da odločba še ni bila izdana in da sta inšpekcijska postopka še v ugotovitveni fazi, povsem pavšalen in ne zdrži resne in utemeljene pravne presoje, zlasti to velja za zadevo, opr. št. …, kjer se vse od leta 2011 domnevno izvaja ugotovitveni postopek, pa do leta 2020 še ni bil zaključen z izdajo odločbe o odpravi nepravilnosti, ali s sklepom o ustavitvi postopka. Po mnenju prosilke gre za več kot evidentno zavlačevanje inšpekcijskega postopka, kjer sicer velja načelo hitrosti in učinkovitosti za dosego cilja inšpekcijskega nadzora, kar je v konkretnem primeru absolutno prekršeno. Prekršeno pa je tudi načelo transparentnosti javnega sektorja, ko organ zavrača seznanitev javnosti v teh primerih. Da se prosilcu zavrne zahteva za dostop do informacij javnega značaja, je potrebno obrazložiti izpolnjevanje kumulativno določenih pogojev, kot to določa 7. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer da gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in da bi razkritje podatka škodovalo njegovi izvedbi. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je prvi pogoj izpolnjen, temu stališču se pridružuje tudi prosilka, medtem ko pogoj, da bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, po mnenju prosilke ni izpolnjen, saj je stališče organa pavšalno in povsem neobrazloženo. Organ namreč ni konkretiziral škode, ki bi bila storjena izvedbi upravnega postopka v primeru, da bi bili dokumenti dostopni javnosti. Sama navedba, da dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno in bi posredovani podatki lahko bili pomanjkljivi in napačni, je tako pavšalna, da je enostavno ni moč preizkusiti. Na kakšen način bi bili lahko podatki pomanjkljivi in napačni, kaj bi ogrozilo izvedbo ugotavljanja dejanskega stanja, izpodbijana odločba molči. Prosilka meni, da organ več kot jasno zavestno in namerno skriva in prikriva realne podatke. Načelo hitrosti, javnosti in transparentnosti so temeljna načela upravnega postopka in če bi inšpektor vodil pravilno, popolno in zakonito upravno nadzorstvene postopke, ne bi bila podana nobena bojazen, da bi se karkoli skrilo, prikrilo ali onemogočilo, da se ne bi ugotovilo popolno dejansko stanje. Gre za prazno navajanje, zlasti po 11 letih vodenja postopka, ki je še vedno brez epiloga. V izpodbijani odločbi se organ sklicuje tudi na Gradbeni zakon, ki je začel veljati 1. 6. 2018, pri tem pa ne pojasni, v katerem postopku se ta sploh uporablja in kaj bi bilo v tem postopku razkrito. Izpodbijana odločba pa molči, oziroma sploh nima razlogov glede podatkov, ki jih prosilka zahteva od inšpekcije za okolje, torej na podlagi Zakona o varstvu okolja. Organ torej ni konkretno navedel, v čem bi seznanitev javnosti s spornim dokumentom povzročila škodo pri ugotavljanju dejanskega stanja na področju varstva okolja in na področju graditve. Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala na abstraktni ravni, iz česar sledi, da organ ni uspel izkazati, da bi bila z razkritjem spornega dokumenta storjena škoda izvedbi postopka nadzora, na področju varstva okolja in nelegalne gradnje, večja od pravice javnosti, da se s temi dokumenti seznani. Prosilka meni, da vključitev javnosti v postopek lahko prej pripomore k pospešitvi vodenja inšpekcijskega postopka, saj postopek traja že od leta 2011. Potreben je tudi organizacijski nadzor nad inšpektorjem, ki vodi ta konkretni postopek 11 let. Interes javnosti, da pridobi informacijo, je zanesljivo odstranitev škode, ki nastaja s takim (dolgotrajnim) postopkom. S tem, ko se bodo razkrili podatki javnosti, bo škoda odpravljena in bo morda inšpektor vodil pravilen, popoln in transparentno nadzorni postopek. Glede na navedeno je po mnenju prosilke potrebno omogočiti dostop, saj izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne obstaja, to pa izhaja tudi iz določila 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilka je v pritožbenem postopku priglasila tudi stroške postopka.

 

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-57/2020-6 z dne 14. 12. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je organ, z dopisom št. 090-302/2020/2 z dne 18. 12. 2020, pozval k predložitvi dokumentacije, ki je bila predmet presoje v izpodbijani odločbi, torej k dostavi vseh dokumentov v inšpekcijski zadevi št. …. Odgovor organa je IP prejel dne 24. 12. 2020. V njem je organ priložil zahtevano dokumentacijo.

 

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločitev organa v celoti.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, prav tako ni sporen obstoj zahtevanih informacij, saj jih je organ posredoval IP za potrebe reševanja konkretne pritožbe. Sporno pa je, ali je organ upravičeno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, zaradi obstoja izjeme varstva upravnega postopka.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki v celoti zavrnil dostop zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo upravnega postopka).

Dostop do informacij javnega značaja je mogoče omejiti le, če je izpolnjena katera od izjem, ki jih določa 5.a in 6. člen ZDIJZ. Ker se je organ v konkretnem primeru skliceval na izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej na izjemo varstva upravnega postopka, je IP v nadaljevanju preveril, ali so podani pogoji za uporabo navedene izjeme.

 

Skladno s 7. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen in sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme sta tako kumulativno potrebna dva pogoja:

-    zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka,

-    razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

 

Organ je v izpodbijani odločbi izkazal, da so bili dokumenti sestavljeni v okviru upravnega postopka, temu stališču pa tudi prosilka ni nasprotovala. Zato je IP v nadaljevanju presojal le obstoj drugega pogoja – torej, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastala škoda izvedbi upravnega postopka št. … in št. …, kjer se zahtevani dokumenti nahajajo.

 

IP je na podlagi pregleda posredovane dokumentacije ugotovil, da v času izdaje izpodbijane odločbe, inšpekcijski odločbi v inšpekcijskih postopkih št. … še nista bili izdani, torej sta postopka še v teku. IP je ocenil, da je organ izkazal škodo, ki bi nastala pri izvedbi inšpekcijskih postopkov št. …, če bi bili dokumenti iz navedenih zadev posredovani javnosti, še pred samim zaključkom inšpekcijskih postopkov. Organ je namreč povsem utemeljeno navedel, da bi lahko prezgodnje razkritje do sedaj pridobljenih podatkov ogrozilo izvedbo navedenih inšpekcijskih postopkov, saj dejansko stanje še ni dokončno ugotovljeno in bi posredovani podatki lahko bili pomanjkljivi ali napačni. Da je pridobivanje dokazov in ugotavljanje dejanskega stanja še v teku, izhaja tudi iz popisa zadev, saj kot že navedeno, inšpekcijski odločbi še nista bili izdani. Razkritje do sedaj zbranih dokumentov, v fazi, ko ugotovitveni postopek še poteka, bi lahko tudi po mnenju IP ogrozilo nadaljnje zbiranje, izvedbo in obstoj dokazov. Zavezanci ali druge osebe, ki bi v teh postopkih lahko nudile koristne informacije, bi lahko prikrile ali uničile določene dokumente, pomembne za odločanje v predmetnih inšpekcijskih postopkih. Seznanjanje javnosti z informacijami iz posamezne faze inšpekcijskega postopka, dokler ta še teče, bi nedvomno negativno vplivalo na tek samega postopka (z informacijami bi se lahko seznanile priče, ki še niso bile zaslišane, ogrožena bi lahko bila izvedba posameznih procesnih dejanj ipd.), posledično pa bi to vplivalo na ugotovitev dejanskega stanja in na odločitev inšpektorja. Iz navedenega izhaja, da v postopku torej še niso bila izvedena vsa morebitna procesna dejanja, dejansko stanje pa še ni bilo v celoti ugotovljeno. Dokler postopek teče, se ugotovitveni postopek lahko še dopolni, pridobijo se lahko morebitna nova dejstva in dokazi, predlaga zaslišanje prič, opravi pregled prostorov, naprav itd. V predmetni fazi postopka z ugotovitvami nadzora ni bil seznanjen še niti zavezanec (ker inšpekcijski odločbi še nista bili izdani), ki tudi ni imel možnosti, da se o ugotovitvah izreče. V konkretnem primeru je torej organ, po oceni IP, izkazal škodo, ki bi lahko nastala pri odločanju v konkretnih inšpekcijskih postopkih, zato se tudi ne more strinjati z navedbami prosilke, da bi bila z razkritjem dokumentov javnosti, škoda odpravljena in bi morda inšpektor vodil pravilen, popoln in transparentno nadzorni postopek, ki je po 11 letih vodenja postopka še vedno brez epiloga. IP razume pojasnila, iz katerih izhaja prosilka, vendar mora pri odločitvi presojati dostop do dokumenta ne glede na posebne interese in razloge prosilke. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Ob tem IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilke ni opredelil, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

 

Upoštevajoč navedeno je treba pritrditi odločitvi organa, da so na dan izdaje izpodbijane odločbe, dokumenti iz zadeve št. …, izpolnjevali vse kriterije za obstoj izjeme iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po navedeni določbi ZDIJZ, za navedene dokumente ni presojal obstoja morebitnih drugih izjem po ZDIJZ.

 

Je pa glede na navedbe prosilke, IP dokumente pregledal tudi z vidika druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (t. i. okoljske informacije). Druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na obstoj izjeme upravnega postopka) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. IP je pregledal celotno dokumentacijo iz predmetnih inšpekcijskih zadev in ugotovil, da se dokumenti, ki se nahajajo v sami zadevi, neposredno ne nanašajo na okoljske podatke, temveč gre za pridobivanje dokumentacije in zapise inšpektorja, ki se nanašajo na pregled gradbene in uporabne dokumentacije, ki pa ne vsebujejo okoljskih informacij, kot jih določa Zakon o varstvu okolja, saj ne gre za ugotovitve, ki bi se neposredno nanašale na okolje (tj. tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja, kot npr. voda, zrak, tla) ali na odpadke. Izjema od izjem iz 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej v konkretnem primeru ni podana.

 

Na podlagi zgoraj navedenega ja IP sledil odločitvi organa in v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

IP je glede priglašenih stroškov prosilke v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilke, torej je slednja dolžna svoje stroške kriti sama, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka