Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 28.10.2020
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Številka: 090-233/2020
Kategorija: Osebni podatek, Test interesa javnosti
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je na organ naslovila zahtevo za vpogled v vse inšpekcijske postopke, ki se vodijo zoper dotične fizične osebe. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. Prosilka je v pritožbi oporekala odločitvi organa in se pri tem sklicevala na to, da so podatki o lastnikih parcel javno objavljeni v zemljiški knjigi, prav tako obstaja javni interes za razkritje podatkov o kršiteljih. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je bila odločitev organa na prvi stopnji pravila (zavrnitev dostopa do zahtevanih dokumentov zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov). Prav tako v konkretnem primeru ni izkazan javni interes za razkritje tovrstnih podatkov, dejstvo, da so podatki o lastnikih parcel javno objavljeni v zemljiški knjigi pa ne pomeni ustrezne zakonske podlage po Splošni uredbi in ZDIJZ za razkritje osebnih podatkov oz. za razkritje fizičnih oseb, zoper katero je (bil) uveden inšpekcijski postopek . IP je tako pritožbo prosilke, kot neutemeljeno, zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-233/2020/2

Datum: 28. 10. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi (v nad. prosilka), z dne 8. 10. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-99/2020-2 dne 21. 9. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilke z dne 8. 10. 2020 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-99/2020-2 dne 21. 9. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilka je dne 14. 9. 2020 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za vpogled v vse inšpekcijske zadeve, vezane na gradnjo podpornega zidu z ograjo in adaptacijo stanovanjske hiše na naslovu ….. Sporne gradbene posege izvajata investitorja …. Inšpektor v vseh inšpekcijskih zadevah je …. Prosilka še dodaja, da se gradnje izvajajo v neposredni bližini njene parcelne meje oz. na samem stiku z njo, zato ima pravni interes za pridobitev zahtevanih dokumentov, prav tako te dokumente potrebuje v nadaljnjih postopkih.

 

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-99/2020-2 z dne 21. 9. 20120, s katero je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ - varstvo osebnih podatkov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da v konkretnem primeru tudi ni mogoča izvedba delnega dostopa, saj bi bila posameznika, kljub prekritim osebnim podatkom, določljiva.

 

Zoper odločbo organa je prosilka dne 8. 10. 2020 vložila pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilka dodatno navaja, da je v interesu javnosti, da se omogoči vpogled v dokumente, ki se nanašajo na delo inšpekcije vezano na nelegalne in nedovoljene gradnje objektov. Po mnenju prosilke je ta interes večji od zaščite podatkov že tako znanih kršiteljev. Podatki o lastnikih parcel so namreč javno objavljeni oz. dostopni v zemljiški knjigi.

 

IP je dne 15. 10. 2020 prejel dopis organa št. 090-99/2020-4 z dne 13. 10. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Kot že zgoraj navedeno, je prosilka od organa zahtevala posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na točno določena posameznika – fizični osebi, pri čemer je organ njeno zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

Varstvo osebnih podatkov (3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)

ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014).

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilka zahtevala podatke z navedbo točno določenih fizičnih oseb, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) 1. odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov - 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

Kot navaja organ v izpodbijani odločbi, v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilka zahtevala podatke z navedbo točno določenih fizičnih oseb, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo.  V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene podatke.

 

Glede navedb prosilke, da so podatki o lastnikih parcel že javno objavljeni oz. dostopni v zemljiški knjigi, kar pomeni, da so osebni podatki že razkriti, IP pojasnjuje, da drži, da so v zemljiški knjigi javno dostopni podatki o lastnikih parcel, niso pa nikjer javno dostopni podatki o zavezancih, zoper katere je organ uvedel inšpekcijski postopek. Povedano drugače, IP ni zasledil pravne podlage, ki bi vsakomur omogočila seznanitev s podatkom o tem, ali je zoper določeno fizično osebo uveden inšpekcijski postopek. Splošna uredba o varstvu podatkov in ZDIJZ ob tem jasno določata, kdaj oz. na kakšni pravni podlagi je dopustno razkriti osebne podatke fizične osebe tretjim osebam oz. javnosti, pri čemer IP ustrezne pravne podlage, za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru, ni našel.

 

Test interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ)

Prosilka je v pritožbi zatrjevala še obstoj javnega interesa za razkritje zahtevanih podatkov, zato je IP v konkretnem primeru izvedel še t.i. test javnega interesa. Določbo 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, (razen v zakonu določenih primerih, kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi), je namreč dopustno uporabiti le v izjemnih primerih. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Glede na navedeno je IP zaključil, da ni podan javni interes glede razkritja zahtevanih informacij.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Ker prosilka v pritožbi pojasnjuje oz. utemeljuje, zakaj potrebuje zahtevane dokumente oz. izkazuje pravni interes za dostop do zahtevanih dokumentov, IP še pojasnjuje, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

 

Ob tem IP še pripominja, da njegova ugotovitev v tem postopku še ne pomeni, da upravičene osebe teh podatkov/dokumentov ne morejo zahtevati/pridobiti po drugih pravnih podlagah (npr. oseba, ki za pridobitev določenih dokumentov izkaže pravni interes, lahko pridobi določene podatke od organa na drugi pravni podlagi – npr. na podlagi 82. člena ZUP). Ob tem IP poudarja, da je pristojen le za odločanje po ZDIJZ in se v druge postopke ne sme oz. ne more spuščati.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka