Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 20.10.2020
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Številka: 090-223/2020
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je zahtevala vpogled v celotni spis inšpekcijskega zavezanca za točno določeno osebo. Organ je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je pritožbo prosilke zavrnil, ker je ugotovil, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi inšpekcijski postopek, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku še ugotovil, da v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, saj je prosilka zahtevala podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi bilo mogoče prikriti njegove prepoznavnosti.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-223/2020/2

Datum: 20. 10. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), z dne 29. 9. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-89/2020-2 z dne 28. 8. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 29. 9. 2020 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-89/2020-2 z dne 28. 8. 2020, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilka je dne 4. 8. 2020 na organ naslovila zahtevo za vpogled v celotni spis inšpekcijskega zavezanca …, po ZUP ali ZDIJZ, za gospodarsko poslopje … na zemljišču s parcelno št. … k.o. Polzela, ki posega na njeno parcelo.


Zahtevo prosilke je organ v celoti zavrnil z odločbo št: 090-89/2020-2 z dne 28. 8. 2020, zaradi varstva osebnih podatkov. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in pojasnil, da je v tem postopku zahtevo prosilke obravnaval po ZDIJZ. Organ je navedel, da prosilka v zahtevi sama navaja osebne podatke osebe, za katero zahteva informacijo, zato osebnih podatkov v postopku organa ne bi bilo več mogoče varovati. Nadalje je organ pojasnil, da tudi z delnim dostopom do informacij javnega značaja, to je s posredovanjem zahtevanih dokumentov z zakritimi osebnimi podatki, ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizične osebe, saj je le -ta določljiva. Glede na navedeno je organ skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi s 6. členom ZVOP-1, zahtevo prosilke zavrnil.

 

Dne 29. 9. 2020 je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-89/2020-2 z dne 28. 8. 2020, v kateri je navedla, da ji organ že 6 let noče izvesti inšpekcijskega postopka za pomožni objekt, ki posega na njeno parcelo, brez soglasja, medtem, ko ji organ ne dovoljuje vpogleda v tozadevni željeni spis sklicujoč se na varovanje osebnih podatkov. Po mnenju prosilke organ s tem še bolj ščiti graditelja objekta, z ne izvedbo inšpekcijskega postopka, pa zanemarja službene dolžnosti in vseskozi išče nove izgovore. Prosilka zahteva, da IP njeni pritožbi ugodi, saj gre za pridobitev podatkov, ki dokazujejo nezakonito postopanje tako gradbene inšpekcije kot graditelja objekta.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-89/2020-4 z dne 6. 10. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP v nadaljevanju ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilka zahtevala v zahtevi z dne 4. 8. 2020, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja in ali so zahtevane informacije prosto dostopne.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Nadalje IP pojasnjuje, da dokumenti v zvezi z inšpekcijskimi postopki, ki jih prejme ali izdela organ v okviru svojega delovnega področja, praviloma ustrezajo definiciji informacije javnega značaja. IP se iz razlogov, podanih v nadaljevanju, namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti oz. podatki razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njim organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Že iz samega smisla postopka po ZDIJZ in sistema izjem od prostega dostopa do informacij izhaja, da mora imeti organ možnost, da prosilcu ne razkrije, ali zahtevana informacija sploh obstaja, kadar je že samo vprašanje obstoja dokumenta varovano s katero od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. To je tudi bistvo problema v konkretnem postopku, saj bi že s potrditvijo obstoja zahtevanih informacij prišlo do kršitve določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1).

Predmet pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do vseh zahtevanih dokumentov s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).  

Že sam podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi inšpekcijski postopek, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime, priimek in naslov prebivališča nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

 

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje podatka, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi inšpekcijski postopek, ne obstaja. Glede na navedeno gre za varovan osebni podatek in organ tega podatka ne sme posredovati prosilki, razen, če je podana izjema od izjem od prostega dostopa. Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na to »izjemo od izjeme« se tudi prosilka in organ nista sklicevala.

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[2], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar pa v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilke, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilka zahtevala podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njegove prepoznavnosti. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnega dokumenta zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokument vsebuje tudi morebitne nevarovane osebne podatke.

Nadalje IP še pojasnjuje, da kljub temu, da so prosilki znani osebni podatki, se v postopku po ZDIJZ upravičenosti dostopa nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov (imena, priimka, naslova prebivališča, ipd.) ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki, saj je zahtevo konkretiziral s točno določenim posameznikom oz. konkretnim postopkom.

IP ob tem še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa v inšpekcijskih  postopkih. Posledično so navedbe prosilke v tem delu za ta pritožbeni postopek brezpredmetne.

Na konci IP še pojasnjuje, da je IP v konkretnem primeru presojal dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi ZDIJZ, na kar se je prosilka med drugim tudi sklicevala v svoji zahtevi in na podlagi katere je organ izdal izpodbijano odločbo. Glede na to, da je prosilka zahtevala tudi vpogled v spis inšpekcijskega postopka, IP opozarja na 82. člena ZUP, ki v drugem odstavku določa, da ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist, pravico pregledovati dokumente zadeve in jih na svoje stroške prepisati ali preslikati. Ob tem pa IP pojasnjuje, da se v skladu z načelom zakonitosti, ne sme in ne more opredeljevati do zahtev, vloženih na podlagi določb ZUP, za katere so pristojni drugi organi in se v njih vmešavati.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

 

[2] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.