Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.11.2020
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Številka: 090-138/2020
Kategorija: Ostali sodni postopki, Osebni podatek
Status: Odobreno


POVZETEK:

Organ je z izpodbijano odločbo, na podlagi izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil prosilčevo zahtevo za dostop do celotne korespondence med organom in državnim pravobranilstvom/odvetništvom glede odškodninske zadeve, ki se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani vodila pod tam navedeno opravilno številko. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v delu odločal preko zahteve, zato je v tem delu izpodbijano odločbo izrekel za nično. Glede dokumentov, za katere je IP ugotovil, da so predmet zahteve, pa je presodil, da ne pomenijo izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem je IP izhajal iz mnenja Okrožnega sodišča v Ljubljani in zaključil, da je organ (sodišče), pred katerim je tekel predmetni pravdni postopek glede temelja odškodnine oziroma pred katerim še teče postopek glede višine odškodnine, jasno poudarilo, da glede dokumentacije, ki je del sodnega postopka, ne vidi zadržkov, da bi bila prosilcu posredovana, saj ima kot stranka v tem postopku dostop do celotne dokumentacije. Posledično je IP organu naložil, naj te dokumente posreduje prosilcu, upoštevaje pri tem izjemo varstva osebnih podatkov.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-138/2020/8

Datum: 5. 11. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki, Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in 249. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 7. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-36/2019/114 z dne 17. 6. 2020, izdano v ponovnem postopku, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 9. 7. 2020 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-36/2019/114 z dne 17. 6. 2020, se delno ugodi. Odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-36/2019/114 z dne 17. 6. 2020 se delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-3-S z dne 20. 8. 2014 brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo imena, priimki in naslovi oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, št. 0612-156/2014-2 z dne 4. 9. 2014, na način, da se v njem prekrijejo imena, priimki in naslovi oseb navedenih v vrstici »Zadeva« ter ti osebni podatki v celotnem besedilu dokumenta, ime in priimek osebe v prvi vrstici zadnjega odstavka na strani 9, ter celoten razdelek VIII. do vključno 15. strani tega dokumenta;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-7-A z dne 22. 9. 2014, na način, da se v njem prekrijejo ime, priimek in naslov osebe navedene v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-18-VP z dne 6. 10. 2014, na način, da se v njem prekrijejo ime, priimek in naslov osebe navedene v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Inšpektorata RS za promet,energetiko in prostor, št. 0612-156/2014-5 z dne 5. 11. 2014, na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-24-VP z dne 15. 5. 2015 brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št.  P-A047-1171/2014-26-A z dne 29. 5. 2015 brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-8 z dne 1. 6. 2015, na način, da se v njem prekrijejo priimki oseb navedenih v vrstici »Zadeva« ter imena in priimki teh oseb v besedilu dokumenta ;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-32-L z dne 5. 6. 2015, na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-11 z dne 11. 6. 2015, na način, da se v njem prekrijejo priimki oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-39-L z dne 18. 6. 2015 brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-42-VP z dne 10. 7. 2015, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v vrstici »Zadeva« ter ti osebni podatki v prvem odstavku besedila dopisa;
  • dokument 0612-156/2014-15 z dne 26. 8. 2015 (elektronsko sporočilo), na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v rubriki »Zadeva« ter priimek naveden v rubriki »Kratka vsebina« in v rubriki »Vsebina (besedilo), elektronski naslov v rubriki »E-poštni naslov«

 ter številka telefona in faxa na koncu tega dokumenta;

  • dokument 0612-156/2014-16 z dne 26. 8. 2015 (elektronsko sporočilo), na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v rubriki »Zadeva«, elektronski naslov v rubriki »E-poštni naslov«, imena in priimki oseb navedenih v rubriki »Vsebina (besedilo) ter številka telefona in faxa na koncu tega dokumenta;
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-17 z dne 26. 8. 2015, na način, da se v njem prekrijeta priimka oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-49-VP z dne 10. 9. 2015, brez prilog, na način, da se v njem prekrijeta ime in priimek osebe navedene v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-19 z dne 15. 9. 2019, na način, da se v njem prekrijeta priimka oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dokument, 0612-156/2014-20z dne 11. 11. 2015 (elektronsko sporočilo), brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v rubriki »Zadeva« ter priimek v rubriki »Kratka vsebina«, elektronski naslov v rubriki »E-poštni naslov«;
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-21 z dne 12. 11. 2015, na način, da se v njem prekrijeta priimka oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-72-SF z dne 25. 11. 2015, brez prilog, na način, da se v njem prekrijeta priimka oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-76-VP z dne 25. 1. 2016, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-24 z dne 2. 2. 2016, na način, da se v njem prekrijeta priimka oseb navedenih v vrstici »Zadeva« in imena in priimki teh oseb v besedilu dokumenta;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-84-SF z dne 29. 2. 2016, na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-26 z dne 7. 3. 2016, na način, da se v njem prekrijeta priimka oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-90-VM z dne 23. 3. 2016, brez prilog,

na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;

  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-95-A z dne 22. 4. 2016, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-29 z dne 3. 5. 2016, na način, da se v njem prekrijeta priimka oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-101-VM z dne 23. 5. 2016, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo ime, priimek in naslov osebe navedene v vrstici »Zadeva«;
  • dokument 0612-156/2014-32 z dne 15. 6. 2015 (elektronsko sporočilo), brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v rubriki »Zadeva«, priimek naveden v rubriki »Kratka vsebina«, elektronska naslova v rubrikah »E-poštni naslov«, priimek oseb navedenih v rubriki »Vsebina (besedilo) ter številka telefona in faxa na koncu tega dokumenta;
  • dokument 0612-156/2014-33 z dne 22. 8. 2015 (elektronsko sporočilo), na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v rubriki »Zadeva«, elektronski naslov v rubriki »E-poštni naslov«, imena in priimki oseb navedenih v rubriki »Vsebina (besedilo) ter številka telefona in faxa na koncu tega dokumenta;
  • dokument 0612-156/2014-34 z dne 22. 8. 2015 (elektronsko sporočilo), brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v rubriki »Zadeva«, elektronski naslov v rubriki »E-poštni naslov« ter številka telefona in faxa na koncu tega dokumenta;
  • dokument 0612-156/2014-35 z dne 22. 8. 2015 (elektronsko sporočilo), na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v rubriki »Zadeva, elektronska naslova v rubrikah »E-poštni naslov«, priimek oseb navedenih v rubriki »Vsebina (besedilo), vsi službeni elektronski naslovi in telefonske ter fax številke javnih uslužbencev v nadaljnji korespondenci, imeni, priimka in naslova oseb navedenih v korespondenci na str. 2  ter številka telefona in faxa na koncu tega dokumenta;
  • dokument 0612-156/2014-36 z dne 26. 10. 2015 (elektronsko sporočilo), na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v rubriki »Zadeva«, priimek v rubriki »Kratka vsebina«, elektronski naslov v rubriki »E-poštni naslov«, vsa imena in priimki v rubriki »Vsebina (besedilo)« ter številka telefona in faxa na koncu tega dokumenta ;
  • dokument 0612-156/2014-37 z dne 26. 10. 2015 (elektronsko sporočilo), na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v rubriki »Zadeva, priimek naveden v rubriki »Kratka vsebina«, elektronski naslov v rubriki »E-poštni naslov«, vsi službeni elektronski naslovi in telefonske ter fax številke javnih uslužbencev v nadaljnji korespondenci, ime, priimek in naslov oseb navedenih v korespondenci na str. 2 in v nadaljevanju ter številka telefona in faxa na koncu tega dokumenta;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-123-L z dne 27. 10. 2016, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo ime, priimek in naslov osebe navedene v vrstici »Zadeva« ter imen in priimek osebe navedene v besedilu dopisa;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-141-KŽ z dne 9. 2. 2017, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo ime, priimek osebe navedene v vrstici »Zadeva« ter imeni in priimka oseb navedenih v besedilu dopisa;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-144-KŽ z dne 21. 2. 2017, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo ime, priimek in naslov osebe navedene v vrstici »Zadeva«;
  • dokument 0612-156/2014-44 z dne 24. 2. 2017 (elektronsko sporočilo), na način, da se v njem prekrijejo imena in priimki oseb navedenih v rubriki »Zadeva, ime in priimek naveden v rubriki »Kratka vsebina«, elektronska naslova v rubrikah »E-poštni naslov«, ter službeni elektronski naslov, številka telefona in faxa na koncu tega dokumenta;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-149-AN z dne 15.3. 2017, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo ime, priimek in naslov osebe navedene v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-152-SF z dne 19. 4. 2017, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo ime, priimek in naslov osebe navedene v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-156-VS z dne 16. 6. 2017, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo ime, priimek in naslov osebe navedene v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-48 z dne 22. 6. 2017, na način, da se v njem prekrijeta priimka oseb navedenih v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-49 z dne 29. 6. 2017, na način, da se v njem prekrijeta priimka oseb navedenih v vrstici »Zadeva« ter imena in priimki oseb navedenih v besedilu dopisa;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-160-NM z dne 24. 7. 2017, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo ime, priimek in naslov osebe navedene v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-163-RK z dne 18. 8. 2017, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo ime, priimek in naslov osebe navedene v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-166-AN z dne 21. 12. 2017, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo ime, priimek in naslov osebe navedene v vrstici »Zadeva«;
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-53 z dne 5. 1. 2018, na način, da se v njem prekrijeta priimka oseb navedenih v vrstici »Zadeva« ter imena in priimki oseb navedenih v besedilu dopisa;
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-169-SF z dne 16. 1. 2018, brez prilog, na način, da se v njem prekrijejo ime, priimek in naslov osebe navedene v vrstici »Zadeva«.
  1. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.
  1. V delu odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-36/2019/114 z dne 17. 6. 2020, s katerim je bilo odločeno o preostalih dokumentih, ki niso navedeni v 1. točki izreka te odločbe, se odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-36/2019/114 z dne 17. 6. 2020, izreče za nično.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 1. 8. 2019 od organa zahteval fotokopije celotne korespondence, ki jo je organ imel z državnim pravobranilstvom/odvetništvom (in obratno), glede odškodninske zadeve, ki se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani vodila pod opr. št. P 2479/2013, v zvezi s porušitvijo stavbe na naslovu …. Navajal je še, da so bila s sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 198/2020 z dne 19. 2. 2019, izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva v konkretni odškodninski zadevi in da je zadeva po temelju končana.

 

Organ je v zvezi s predmetno zahtevo prosilca izdal odločbo št. 090-36/2019/62 z dne 9. 10. 2019, s katero je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta odločba je bila z odločbo IP, št. 090-235/2019/2 z dne 30. 10. 2019 odpravljena, zadeva pa vrnjena organu v ponovni postopek.

 

V ponovnem postopku je organ izdal odločbo, 090-36/2019/114 z dne 17. 6. 2020 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je prosilčevo zahtevo ponovno zavrnil ob sklicevanju na izjemo pravdnega postopka (8. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Navajal je, da je izpodbijano odločbo izdal po tem, ko je skladno z navodilom IP iz odločbe, št. 090-235/2019/2 z dne 30. 10. 2019 v ponovljenem postopku pridobil mnenje Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 17/2020 z dne 28. 1. 2020. Dalje je podrobno opisal ravnanje prosilca v zvezi z odškodninskim zahtevkom zaradi protipravne rušitve stanovanjske hiše. Na podlagi svojih evidenc in dokumentov je pojasnil, da je prosilec 15. 3. 2017 na takratno Državno odvetništvo naslovil odškodninski zahtevek, ki je bil potem, ko je organ (oziroma takratni Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor- IRSPEP)  nanj odgovoril z dopisom, št 0612-98/2013/2 z dne 7. 8. 2013, s strani organa in državnega odvetništva, zavrnjen. Dokumente v zvezi s tem odškodninskim zahtevkom je organ vodil v postopku pod opr. št. 0612-98/2013. V posledici zavrnitve navedenega odškodninskega zahtevka, je prosilec 14. 10. 2013 vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo, s po vsebini skoraj enakim odškodninskim zahtevkom, kot je zgoraj navedeni zahtevek z dne 15. 7.2 013. Ta postopek je sodišče vodilo pod opr.št. III P 2479/2013, na katero se nanaša prosilčeva zahteva v tem postopku po ZDIJZ. Organ pa je v zvezi z navedeno tožbo odprt nov spis – 0612-156/2014. Okrožno sodišče v Ljubljani je v letu 2018 v isti zadevi začelo nov postopek pod opr. št. III P 727/2018, ki še ni zaključen in je v Službi za alternativno reševanje sporov, opr. št. M14/2020. Organ podaja svoje ugotovitve v ponovnem postopku in navaja, da so vse trditve in zahtevki prosilca v odškodninskem postopku pred sodiščem, po vsebini, obsegu in ocenjevanju škod, le nadaljevanje in dograjevanje vsebine, zapisane že v njegovem odškodninskem zahtevku z dne 15. 7. 2013, na katerega je organ (oziroma IRSPEP) odgovoril z navedenim dopisom št. 0612-98/2013/2 z dne 7. 8. 2013. To izhaja tudi iz odgovora organa, št. 0612-156/2014/2 z dne 4. 9. 2014, ki je bil poslan takratnemu Državnemu pravobranilstvu v zvezi s prosilčevo tožbo v zadevi III P 2479/2013, in v katerem se je organ skliceval tudi na odgovor, št.  0612-98/2013/2 z dne 7. 8. 2013. Glede na navedeno je organ zaključil, da je odgovor organa št. 0612-98/2013/2 z dne 7. 8. 2013 treba obravnavati kot del spisa št. 612-156/2014, v katerem se nahaja predmetna korespondenca, ki je predmet te zahteve po ZDIJZ. Presodil je, da se prosilčeva zahteva nanaša na dokumente v spisih organa št. 0612-98/2013 in 0612-156/2014, saj so stališča organa (in Državnega odvetništva) v njih enaka. Pojasnil je, da je prosilec že z vlogo z dne 6. 9. 2019, po določbah ZDIJZ, zahteval zgoraj navedeni dopis organa, št. 0612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013. Vendar mu je organ z odločbo, št. 090-36/2019/51 z dne 4. 10. 2019 zavrnil dostop na podlagi izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP pa je z odločbo, št. 090-228/2019/5 z dne 18. 11. 2019 prosilčevo pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnil, po tem, ko je od Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki vodi pravdni postopek v zvezi z prosilčevo tožbo, prejel odgovor, št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 21019, v katerem je navedeno sodišče obvestilo IP, da sodni postopek št. III P 727/2018, katerega del je zahtevani dokument, še teče. Po mnenju sodišča bi z razkritjem zahtevanega dokumenta, glede na njegovo vsebino, lahko nastale škodne posledice za izvedbo obravnavanega sodnega postopka. Organ je ugotovil, da so vsi dokumenti v spisih organa št. 0612-98/2013 in št. 0612-156/2014, v katerih je zahtevana korespondenca, le nadaljevanje in dograjevanje vsebine, zapisane v že navedenem odgovoru št. 0612-98/2013/2 z dne 7. 8. 2013. Ta dokument pa je tudi sestavni del spisa organa št. 0612-156/2014. V obeh spisih gre za isti pravdni - odškodninski zahtevek, ves čas tudi isti pravdni postopek. Upoštevajoč ugotovitve organa in IP v odločbi, št. 090-228/2019/5, glede dokumenta, št. 0612-98/2013-2 z dne 7.8.2013, bi torej posredovanje zahtevanih dokumentov iz spisa št. 0612-156/2014 škodovalo izvedbi pravdnega postopka. Dalje organ navaja, da je v spisih št. 0612-98/2013 in št. 0612-156/2014, le dopisovanje med Državnim pravobranilstvom oziroma Državnim odvetništvom in organom, v zvezi z »odškodninskim zahtevkom za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi porušitve stanovanjske hiše, ki so ga vložili prosilec in drugi in se sedaj obravnava v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Ker pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki je sedaj v fazi reševanja v Službi za alternativno reševanje sporov, opr. št. p M 14/2020, še vedno ni zaključen, bi dostava zahtevanih dokumentov prosilcu brez dvoma še vedno škodila postopku, kot je bilo to že pravnomočno ugotovljeno. Organ je na koncu obrazložitve zaključil, da so zahtevani dokumenti sestavljeni v zvezi z odškodninskim zahtevkom, ki se še vedno obravnava pri pristojnem sodišču, razkritje kateregakoli dokumenta v spisih št. 0612-98/2013 in št. 0612-156/2014, pa bi škodilo temu pravdnemu postopku. Kot je bilo že tudi ugotovljeno in o tem pravnomočno odločeno v postopku z odločbo št. 090-36/2019/51 z dne 4. 10. 2019 in v postopku IP z odločbo št. 090-228/2019/5 z dne 18. 11. 2019, bi razkritje dokumentov škodilo pravdnemu postopku, kar je ugotovilo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani v dopisu, Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019. Ker sta izpolnjena oba pogoja za izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je organ prosilčevo zahtevo zavrnil.

 

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec, neposredno pri IP, vložil pritožbo z dne 9. 7. 2020. V njej je navajal, da je odločitev organa nelogična. Citiral je del odgovora Okrožnega sodišča, št. Su 17/2020 z dne 28. 1. 2020, ki ga je v odločbi povzel tudi organ, in sicer, da mora glede korespondence med organom in Državnim odvetništvom, ki ni del dokumentacije sodnega postopka in odločanja, organ ali pa Državno odvetništvo presoditi, ali ti dokumenti predstavljajo informacijo javnega, medtem, ko je dokumentacija, ki je v sodnem spisu, prosilcu dostopna v celoti kot stranki predmetnega pravdnega postopka. Upoštevaje navedeno bi moral organ za vsakega od takšnih dokumentov, o katerih piše sodišče v dopisu št. Su 17/2020 z dne 28. 1. 2020, preizkusiti, ali predstavlja informacijo javnega značaja in ob morebitni zavrnitvi, za vsak posamezen dokument, podati podrobno obrazložitev, namesto pavšalnega ponavljanja razlogov za zavrnitev, vse »v poskusu zakriti/zatajiti uradne (neresnične) navedbe organa, ki so v nasprotju z uradno dokumentiranimi materialnimi dejstvi/Resnico.« Navaja še, da je organ zatajil/skril zanj neugodni uradni pravni mnenji takratnega Državnega pravobranilstva z dne 7. 10. 2011 in dne 17. 10. 2011. IP prosi, da naloži organu, naj spoštuje zgornje navedbe sodišča.

 

IP je z dopisom, št. 092-61/2020/2 z dne 9. 7. 2020 pritožbo odstopil organu v predhodni preizkus.

 

Ker organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom, št. 090-36/2019/121 dne 17. 7. 2020, poslal v odločanje IP, skupaj z nekaterimi dokumenti iz spisa 090-36/2020 ter popisom spisov 0612-98/2013 in 0612-156/2014. V odstopnem dopisu je organ še navajal, da prosilec glede na vsebino zahtevka zahteva kopiji spisov organa št. 0612-98/2013 in 0612-156/2014, v katerih je zahtevana korespondenca. Poudarja, da je v teh spisih le dopisovanje med organom in Državnim odvetništvom glede predmetnega odškodninskega zahtevka, ki je sedaj v postopku meditacije pred sodiščem in da v njih ni drugih dokumentov. Ponavlja navedbe iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da ti dokumenti po vsebini pomenijo le dodatno, obsežnejše, utemeljevanje stališč, zapisanih že v delu spisa št. 0612-98/2013, katerega pridobitev je bila prosilcu pravnomočno zavrnjena z odločbo IP, št. 090-228/2019/5 z dne 18.11. 2019.

 

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

 

IP je z dopisom, št. 090-138/2020/3 z dne 18. 9. 2020, na podlagi drugega odstavka 245. člena ZUP in prvega odstavka 10. člena ZInfP, organ pozval k predložitvi celotnih spisov, št 0612-156/2014 in 0612-98/2013.

 

Organ je z dopisom, št. 090-36/2019/138 z dne 28. 9. 2020 IP posredoval zahtevane dokumente in pri tem še navajal, da je Okrožno sodišče v Ljubljani na dan 8. 10. 2020 sklicalo prvo mediacijsko srečanje med prosilcem in organom v odškodninski tožbi v zvezi s postopkom, na katerega se nanašajo zahtevani dokumenti.

 

K 1. točki izreka:

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da zahtevani dokumenti izvirajo iz njegovega delovnega področja ter da organ z njimi razpolaga. Sporno pa je, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, oziroma ali je odločitev organa o zavrnitvi celotne prosilčeve zahteve, na podlagi izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilna in zakonita.

 

1)         Obseg prosilčeve zahteve in predmet presojanja

 

IP najprej pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka[1]. Izhajajoč iz razlogov organa v izpodbijani odločbi, kaj je štel kot obseg prosilčeve zahteve na eni strani, ter samega poteka postopka v zvezi z zahtevano dokumentacijo na sodišču, dopisa Okrožnega sodišča, Su 17/2020 z dne 28. 1. 2020 in prosilčevih navedb v zahtevi in pritožbi, na drugi strani, IP ugotavlja, da je v obravnavani zadevi treba najprej določiti obseg prosilčeve zahteve in posledično obseg presoje v tem pritožbenem postopku.

 

Iz prosilčeve zahteve izhaja, da se je ta nanašala na celotno korespondenco, ki jo je organ imel z državnim pravobranilstvom/odvetništvom (in obratno), glede odškodninske zadeve, ki se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani vodila pod opr. št. P 2479/2013 v zvezi s porušitvijo stavbe.

 

Kot izhaja iz navedb organa v izpodbijani odločbi in kot je ugotovil IP z vpogledom v spisa organa št. 0612-156/2014 in 0612-98/2013, je prosilec v zvezi odškodninskim zahtevkom zaradi protipravne rušitve stanovanjske hiše 15. 3. 2017 na takratno Državno pravobranilstvo RS naslovil odškodninski zahtevek, glede katerega je organ dokumentacijo vodil v spisu, št. 0612-98/2013. Po tem, ko je bil predmetni odškodninski zahtevek zavrnjen s strani organa in Državnega pravobranilstva, je prosilec (in drugi) na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil odškodninsko tožbo zoper Republiko Slovenijo. Postopek je bil voden pod opr. št. III P 2479/2013. V njem je Okrožno sodišče izdalo sodbo, P 2479/2019 –III z dne 20. 3. 2017, s katero je tožbeni zahtevek za povračilo odškodnine v celoti zavrnilo. Zoper njo je prosilec vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče obravnavalo v zadevi II Cp 1843/2017 in izdalo vmesno sodbo, opr. št. II Cp 1843/2017 z dne 21. 3. 2018, tako, da je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odločilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen. Revizija Republike Slovenije zoper to vmesno sodbo Višjega sodišča je bila zavrnjena s sodbo Vrhovnega sodišča, II Ips 198/2018 z dne 21. 2. 2019, in s tem je bila zadeva po temelju pravnomočno zaključena. Glede na opisani potek postopka, se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodil postopek še glede višine odškodnine, in sicer pod opr. št. III P 727/2018. Predmetni postopek je trenutno v fazi mediacije pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki se vodi pod. opr. št. pM 15/2020.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v zvezi s predmetno rušitvijo konkretne stavbe potekal tako odškodninski postopek pred takratnim Državnim odvetništvom RS, v zvezi s katerim je organ vodil spis 0612-98/2019 ter pravdna postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v zvezi s katerim organ vodi spis 0612-156/2014. Prvi pravdni postopek se je vodil pod opr. št. P 2479/2013, drugi pa se, v posledici odločitev Višjega sodišča v zadevi II Cp 1843/2017 in Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 198/20018, še vodi pod opr. št. III P 727/2018, oziroma pM 15/2020. Pri tem iz navedenih podatkov izhaja, da je, upoštevajoč zgoraj navedeni odločitvi Višjega in Vrhovnega sodišča, postopek P 2479/2013 pravnomočno zaključen glede temelja odškodninskega zahtevka. Postopek pod opr. št. III P 727/2018 poteka glede višine odškodnine in je trenutno v fazi mediacije.

 

Izhajajoč iz prosilčeve zahteve in zgoraj opisnih postopkov v zvezi s prosilčevimi odškodninskimi zahtevki glede porušenja predmetne stavbe, IP ugotavlja, da se prosilčeva zahteva nanaša na  dokumente, ki predstavljajo korespondenco med organom in Državnim odvetništvom in jih organ vodi v spisu št. 0612-156/2014. Pri tem je zahteva prosilca omejena na korespondenco, ki je nastala zgolj v postopku, ki ga je Okrožno sodišče v Ljubljani vodilo pod opr. št. P 2479/2013. Z vpogledom v popis navedena spisa 0612-156/2014, IP ugotavlja, da so tako predmet tega pritožbenega postopka le dokumenti, ki ustrezajo korespondenci in jih organ vodi v tem spisu do vključno listinske številke 54.

 

Organ je sicer prosilčevo zahtevo razumel širše in kot predmet prosilčeve zahteve prepoznal vse dokumente v spisu št. 0612-156/2014 in spisu št. 0612-98/2013. Tako široko tolmačenje prosilčeve zahteve pa je po mnenju IP napačno.

 

V stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek postopka potrebna zahteva stranke, sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana (128. člen ZUP). Z zahtevo pa ni mišljena samo formalna zahteva, torej vloga, s katero stranka zahteva začetek nekega upravnega postopka (v obravnavani zadevi dostop do informacije javnega značaja), ampak tudi zahteva v nematerialnem pomenu[2], torej zahteva, ki vsebuje določen predlog ali zahtevek, kako naj upravni organ odloči. To velja tudi v postopku po določbah ZDIJZ, saj mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, skladno z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ, opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Po presoji IP iz prosilčeve zahteve jasno izhaja, da zahteval dostop do korespondence med organom in državnim pravobranilstvom/odvetništvo, glede odškodninske zadeve, ki se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani vodila pod opr. št. P 2479/2013, torej le do tistih dokumentov, ki so nastali v komunikaciji med organom in državnim odvetništvom v zvezi s prvim pravdnim postopkom, ki ga je vodilo Okrožno sodišče v Ljubljani. V prid tej presoji IP je nedvomno tudi dejstvo, da je prosilec v vseh postopkih, ki so jih organ, Državno odvetništvo ali sodišče vodili v zvezi z odškodninskim zahtevkom oziroma tožbo nastopal kot stranka (tožnik oziroma vlagatelj odškodninskega zahtevka), kar pomeni, da je seznanjen s celotnim potekom postopka, in bi, če bi želel dostop tudi do dokumentov, ki so se vodili v drugih postopkih (pred Državnim odvetništvom, oziroma pred Višjim, Vrhovnim in Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi III P 727/2018), to jasno navedel. Nasprotno pa je prosilec v zahtevi jasno in nedvoumno navedel, da se želi seznaniti le s korespondenco med organom in Državnim odvetništvom, ki je nastala glede odškodninske zadeve, ki se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani vodila pod opr. št. P 2479/2013. Pri tem IP dodaja še, da z dostopom prosilca do njegovih lastnih vlog, ni varovan namen zakonodajalca, kot je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, tj. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev po ZDIJZ (tako npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011). Prav tako pa pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošiljajo njegove lastne vloge, po sodni praksi nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov po določilih ZVOP (zaradi izostanka pravovarstvenega interesa), kar v nasprotnem primeru privede do nepotrebnega obremenjevanja zavezancev. V takem primeru namreč nedvomno gre za zlorabo pravice, ki ne more uživati pravnega varstva, saj pravni red tudi sicer ne dopušča uveljavljanja ali izvrševanja neke pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo postavlja pravni red (tako tudi Ustavno sodišče RS v sklepu U-I-413/98 z dne 25. 5. 2000, 10. odstavek in Upravno sodišče RS v sodbi I U 1835/2011). Glede na navedeno IP prosilčevih lastnih dokumentov ni štel kot predmet zahteve.

 

Izhajajoč iz teh ugotovitev je IP ugotovil, da so predmet odločanja v tem pritožbenem postopku dokumenti, ki se v popisu spisa organa št. 0612-156/2014 nahajajo pod zaporednimi številkami od 1 do 54, vendar le tisti, ki predstavljalo zahtevano korespondenco in s katerimi prosilec ne razpolaga kot stranka predmetnega pravdnega postopka, kot bo pojasnjeno in konkretizirano v nadaljevanju obrazložitev te odločbe.

 

Pri tem je IP ugotovil, da ti dokumenti predstavljajo dopise, ki pomenijo korespondenco med organom in državnim odvetništvom v zvezi s postopkom, ki se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani vodil pod opr. št. P 2479/2013. Priloge nekaterih teh dopisov pa predstavljajo dokumenti, ki jih je na Okrožno sodišče v Ljubljani v predmetni zadevi vložil prosilec (npr. tožba, pripravljalne vloge in pritožba prosilca) oziroma gre za dokumente, ki so bili prosilcu posredovani kot stranki (tožniku) v predmetnem pravdnem postopku (vabilo na glavno obravnavo, odgovor na tožbo, pripravljalne vloge tožene stranke, zapisniki o glavni obravnavi). Glede teh dokumentov IP predpostavlja, da prosilec z njimi razpolaga kot stranka predmetnega pravdnega postopka, saj gre za »njegove« dokumente oziroma za dokumente, ki so mu bili posredovani s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani kot stranki v postopku, zato IP ugotavlja, da prosilec za pridobitev teh dokumentov nima pravovarstvenega interesa. Prosilec namreč s temi dokument, do katerih je želel priti na podlagi zahteve po ZDIJZ, že razpolaga kot stranka konkretne pravdne zadeve.

 

Posledično je IP odločal o dostopu do naslednjih dokumentov iz spisa organa št. 0612-156/2014:

  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-3-S z dne 20. 8. 2014 brez prilog,
  • dopis Inšpektorata RS za promet,energetiko in prostor, št. 0612-156/2014-2 z dne 4. 9. 2014,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-7-A z dne 22. 9. 2014,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-18-VP z dne 6. 10. 2014,
  • dopis Inšpektorata RS za promet,energetiko in prostor, št. 0612-156/2014-5 z dne 5. 11. 2014,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-24-VP z dne 15. 5. 2015 brez prilog,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št.  P-A047-1171/2014-26-A z dne 29. 5. 2015 brez prilog,
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-8 z dne 1. 6. 2015,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-32-L z dne 5. 6. 2015,
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-11 z dne 11. 6. 2015,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-39-L z dne 18. 6. 2015 brez prilog,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-42-VP z dne 10. 7. 2015, brez prilog,
  • dokument 0612-156/2014-15 z dne 26. 8. 2015 (elektronsko sporočilo),
  • dokument 0612-156/2014-16 z dne 26. 8. 2015 (elektronsko sporočilo),
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-17 z dne 26. 8. 2015,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-49-VP z dne 10. 9. 2015, brez prilog,
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-19 z dne 15. 9. 2019,
  • dokument, 0612-156/2014-20z dne 11. 11. 2015 (elektronsko sporočilo), brez prilog,
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-21 z dne 12. 11. 2015,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-72-SF z dne 25. 11. 2015, brez prilog,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-76-VP z dne 25. 1. 2016, brez prilog,
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-24 z dne 2. 2. 2016,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-84-SF z dne 29. 2. 2016,
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-26 z dne 7. 3. 2016,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-90-VM z dne 23. 3. 2016, brez prilog,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-95-A z dne 22. 4. 2016, brez prilog,
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-29 z dne 3. 5. 2016,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-101-VM z dne 23. 5. 2016, brez prilog,
  • dokument 0612-156/2014-32 z dne 15. 6. 2015 (elektronsko sporočilo), brez prilog,
  • dokument 0612-156/2014-33 z dne 22. 8. 2015 (elektronsko sporočilo),
  • dokument 0612-156/2014-34 z dne 22. 8. 2015 (elektronsko sporočilo), brez prilog,
  • dokument 0612-156/2014-35 z dne 22. 8. 2015 (elektronsko sporočilo),
  • dokument 0612-156/2014-36 z dne 26. 10. 2015 (elektronsko sporočilo),
  • dokument 0612-156/2014-37 z dne 26. 10. 2015 (elektronsko sporočilo),
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-123-L z dne 27. 10. 2016, brez prilog,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-141-KŽ z dne 9. 2. 2017, brez prilog,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-144-KŽ z dne 21. 2. 2017, brez prilog,
  • dokument 0612-156/2014-44 z dne 24. 2. 2017 (elektronsko sporočilo),
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-149-AN z dne 15.3. 2017, brez prilog,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-152-SF z dne 19. 4. 2017, brez prilog,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-156-VS z dne 16. 6. 2017, brez prilog,
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-48 z dne 22. 6. 2017,
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-49 z dne 29. 6. 2017,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-160-NM z dne 24. 7. 2017, brez prilog,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-163-RK z dne 18. 8. 2017, brez prilog,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-166-AN z dne 21. 12. 2017, brez prilog,
  • dopis Inšpektorata za okolje in prostor, št. 0612-156/2014-53 z dne 5. 1. 2018,
  • dopis Državnega pravobranilstva, št. P-A047-1171/2014-169-SF z dne 16. 1. 2018, brez prilog.

 

2) Ničnost

 

V skladu s 4. točko 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki jo je organ izdal brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje, ni izrecno ali molče v to privolila.

V skladu z določbo 249. člena ZUP, v primeru, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen tega zakona), izreče za nično odločbo, prav tako pa izreče za ničen tudi tisti del postopka, ki je bil opravljen potem, ko se je zgodila taka nepravilnost.

 

Glede na zaključek IP glede obsega prosilčeve zahteve, je organ s tem, ko je z izpodbijano odločbo odločal o dostopu do celotne dokumentacije spisov št. 0612-156/2014 in 0612-98/2013, odločil preko strankine zahteve oziroma brez zahteve stranke, med tem, ko se postopek po ZDIJZ lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke. Omenjena ugotovitev predstavlja razlog, da mora IP po uradni dolžnosti, v skladu z 249. členom ZUP v povezavi z 279. členom ZUP, izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na dostop do tistih dokumentov, ki ne predstavljajo dokumentov, ki jih je IP prepoznal kot predmet zahteve in jih taksativno navedel zgoraj, izreči za nično, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

2)  Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja

 

Organ je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ , zato je IP prvostopenjsko odločitev najprej presojal s tega vidika.

 

Po navedeni izjemi se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

 

Organ je svojo odločitev utemeljeval na razlogih, da so bili zahtevani dokumenti nedvomno sestavljeni v zvezi s konkretnim pravdnim postopkom, ki pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani še ni zaključen, zato bi razkritje kateregakoli dokumenta iz spisov organa št. 0612-98/2013 in 0612-156/2014 škodovalo pravdnemu postopku. Pri tem je se je organ skliceval na svojo odločbo 090-36/2019/51 z dne 4. 10. 2019, ki je bila potrjena z odločbo IP št., 090-228/2019/5 z dne 18. 11. 2019 in na dopis Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019, v katerem je to navedlo, da bi razkritje dokumentov škodovalo postopku.

 

Prosilec je v pritožbi takšnim zaključkom organa nasprotoval in se pri tem skliceval na dopis Okrožnega sodišča v Ljubljani, Su 17/2020 z dne 28. 1. 2020, v katerem je sodišče med drugim navedlo, da je glede zahtevane korespondence, ki ni del sodnega postopka in odločanja, odločitev o tem, ali ta predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, v presoji organa oziroma Državnega odvetništva RS. Zato bi, po njegovem mnenju, moral organ za vsak od takšnih dokumentov, o katerih piše sodišče v dopisu št. Su 17/2020 z dne 28. 1. 2020, preizkusiti, ali predstavlja informacijo javnega značaja in ob morebitni zavrnitvi za vsak posamezni dokument podati podrobno obrazložitev.

 

Po presoji IP so te pritožbene navedbe utemeljene. IP pred tem sicer najprej pritrjuje ugotovitvi organa, da so dokumenti, ki so predmet tega postopka dostopa do informacij javnega značaja, nastali oziroma bili sestavljeni v zvezi s pravdnim postopkom, ki ga je Okrožno sodišče v Ljubljani vodilo pod opr.št. P 2479/2013, kar pomeni, da je prvi pogoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen. Ne strinja pa se IP s presojo organa, da je v zvezi z vsemi  predmetnimi dokumenti izpolnjen tudi drugi pogoj navedene izjeme. Kar pomeni, da je po presoji IP odločitev organa, da bi z razkrijem vseh predmetnih dokumentov nastala škoda za konkretni pravdni postopek, napačna.

 

Pri svoji odločitvi je IP najprej izhajal iz obsega predmetne zahteve, kot je pojasnjena zgoraj, in vsebuje zgoraj naštete dokumente iz spisa organa št. 0612-156/2014, ki predstavljajo korespondenco med organom in Državnim odvetništvom RS v zvezi s postopkom, ki ga je Okrožno sodišče v Ljubljani vodilo pod opr. št. P 2479/2013. Čeprav je navedeni pravdni postopek že zaključen, pa IP v tem konkretnem primeru temu dejstvu ni dal velike teže. Iz navedb organa ter iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je s postopkom P 2479/2013 povezan postopek III P 727/2018, ki je nedvomno še v teku. Je pa IP zato pri svoji presoji toliko bolj upošteval stališče organa, pred katerim je tekel postopek P 2479/2013 oziroma še teče postopek III P 727/2018, to je Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ga je podalo v svojem dopisu Su 17/2020 z dne 28. 1. 2020.

 

Po ustaljeni praksi IP, ki ji je sledila tudi sodna praksa (npr. sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), je namreč ocena škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pridržana organu, pred katerim teče ta postopek, saj lahko le on, v okviru svoje avtonomije odločanja, poda relevantno oceno morebitne škode za izvedbo postopka, ki bi nastala v primeru razkritja dokumentov za postopek, ki ga vodi. Pridobitev takšnega mnenja v postopku s predmetno zahtevo, pa je bil tudi eden od razlogov, da je bilo prvi prosilčevi pritožbi zoper odločbo izdano v zvezi s predmetno zahtevo, ugodeno in je bila zadeva z odločbo IP, št. 090-235/2019/2 z dne 30. 10. 2019 organu vrnjena v ponovni postopek.

 

Organ je v ponovljenem postopku pridobil predmetno mnenje Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 17/2020 z dne 28. 1. 2020, ki je bilo podano v zvezi s tem postopkom dostopa do informacij javnega značaja. V njem je sodišče navedlo, ima prosilec kot stranka (tožnik) v sodnem postopku na Okrožnem sodišču v Ljubljani v skladu s pravili Zakona o pravdnem postopku dostop do celotne dokumentacije, tudi do dokumentacije, ki jo je organ preko državnega odvetništva predložil v navedenem sodnem postopku. Glede korespondence med organom in državnim odvetništvom, ki pa ni del dokumentacije sodnega postopka in odločanja, pa je le-to odločitev organa oziroma državnega odvetništva, da presodi, ali ti dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja.

 

Izhajajoč iz tega mnenja Okrožnega sodišča v Ljubljani, je IP zaključil, da je organ (sodišče), pred katerim je tekel postopek P 2479/2013 oziroma pred katerim še teče postopek III P 727/2018, jasno poudarilo, da glede dokumentacije, ki je del sodnega postopka, ne vidi zadržkov, da bi bila prosilcu posredovana, saj ima kot stranka v tem postopku dostop do celotne dokumentacije. Takšno mnenje je sodišče podalo ob vedenju, da je prosilec dostop do zahtevanih dokumentov zahteval na podlagi določb ZDIJZ, kjer velja načelo univerzalnega prosilca. Glede dokumentov, ki niso del sodnega spisa, pa je navedeno sodišče menilo, da je odločitev o tem, ali predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, pridržana organu oziroma Državnemu odvetništvu, iz česar je mogoče zaključiti, da glede teh dokumentov pogoj nastanka morebitne škode za postopek ni izpolnjen, kar pomeni, da glede teh dokumentov niso izpolnjene predpostavke za obstoj izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Posledično IP ugotavlja, da je nasprotna presoja organa napačna. Organ je svoje ugotovitve temeljil na mnenju Okrožnega sodišča v Ljubljani, Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019, ki je bilo upoštevano tudi v odločitvi IP, št. 090-228/2019/5 z dne 18. 11. 2019. Z vpogledom v to mnenje in v navedeno odločbo IP ugotavlja, da se je to nanašalo na postopek dostopa do informacij javnega značaja, kjer je bil zahtevan dokument organa št. 0612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013, ki predstavlja mnenje, ki ga je organ podal v zvezi s prosilčevim odškodninskim zahtevkom vloženim na takratno državno odvetništvo. Ker je bilo mnenje kasneje tudi del sodnega postopka III P 727/2018, je sodišče v navedenem mnenju ocenilo, da bi razkritje tega dokumenta škodilo pravdnemu postopku, čemur je sledil tudi IP v odločbi 090-228/2019/5 z dne 18. 11. 2019. Organ je navedeno stališče sodišča uporabil tudi v predmetnem postopku dostopa do informacij javnega značaja, kjer so bili zahtevani (tudi) drugi dokumenti, kot v postopku, v zvezi s katerim je bilo podano mnenje sodišča, Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019. Organ je svojo oceno utemeljil s tem, da so vsi dokumenti v spisih organa št. 0612-98/2013 in št. 0612-156/2014, v katerih je zahtevana korespondenca, le nadaljevanje in dograjevanje vsebine, zapisane v že navedenem odgovoru št. 0612-98/2013/2 z dne 7. 8. 2013. Ta dokument pa je tudi sestavni del spisa organa št. 0612-156/2014. V obeh spisih gre za isti pravdni - odškodninski zahtevek, ves čas tudi isti pravdni postopek. Upoštevajoč ugotovitve organa in IP v odločbi, št. 090-228/2019/5, glede dokumenta, št. 0612-98/2013-2 z dne 7.8.2013, bi torej posredovanje zahtevanih dokumentov iz spisa št. 0612-156/2014 škodovalo izvedbi pravdnega postopka. IP se s tako široko razlago škodnega pogoja iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne more strinjati. Navedeno mnenje Okrožnega sodišča, št. Su 89/2019 z dne 14. 11. 2019 in odločitev IP v zadevi 090-228/2019, sta se nanašala le na konkreten dokument iz spisa organa št. 0612-98/2013, v katerem so bila zajeta mnenja in stališča organa glede prosilčevega odškodninskega zahtevka pred Državnim pravobranilstvom. Zato nikakor ni mogoče zaključiti, da so ta stališča vsebovana tudi v vseh dokumentih, ki predstavljajo predmet zahteve v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja, kot je opredeljen zgoraj. Posledično tudi ni mogoče zaključiti, da bi škoda za pravdni postopek, ki je bila sicer ugotovljena za konkretni posamični dokument (in to v drugem postopku dostopa do informacij javnega značaja), nastala tudi ob razkritju dokumentov, ki so predmet te zahteve. To velja še posebej ob upoštevanju dejstva, da gre za dopise, ki sta si jih izmenjala organ in Državno odvetništvo, v katerih niso vsebovana nikakršna stališča organa in Državnega odvetništva v zvezi s konkretnim pravdnim postopkom. Pri tem IP pojasnjuje, da skladno s prasko IP, potrjeno s strani Upravnega sodišča  (sodba I U 1176/2010) iz materialno-pravnega vidika restriktivna razlaga in uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja, pomeni da je zakonodajalec postavil izjemo le za »podatek iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument. Kar a fortiori velja za primere, ko predmet odločanja predstavlja več dokumentov. V takšnih primerih namreč ni mogoče avtomatično, brez natančne utemeljitve v zvezi z vsakim posamičnim dokumentom, zaključiti, da se izjema, ki je ugotovljena za en dokument, razteza tudi na druge.

 

Glede na navedeno IP zaključuje, da dokumenti, ki predstavljajo predmet zahteve v obravnavanem postopku, ne pomenijo izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je sklicanje organa na navedeno izjemo v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja napačno. Okrožno sodišče v Ljubljani je s tem, ko je v mnenju, Su17/2020 z dne 28. 1. 2020 zapisalo, da je glede zahtevane korespondence, ki ni del sodnega postopka in odločanja, odločitev o prostem dostopu do teh dokumentov, pridržana organu, posredno ocenilo, da glede dokumentacije škoda za konkretni postopek ne bo nastala, zato IP zaključuje, da izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede dokumentov obravnavane zadeve ni izpolnjena. Da bi organ v zvezi s temi dokumenti utemeljeval kakšno drugo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, pa iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja. Posledično IP v okviru pritožbene presoje ne more samoiniciativo ugotavljati, ali bi bili morda izpolnjeni pogoji za katero od drugih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (npr. motnje delovanja v zvezi z izjemo notranjega delovanja organ iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Da bi s tem šel preko svojih obveznosti v zvezi z dokaznim bremenom, jasno izhaja iz sodbe Upravnega sodišča I U 1857/2012 z dne 9. 10. 2013.

 

Izhajajoč iz vsega zgoraj navedenega IP ugotavlja, da je izpodbijana odločitev organa temeljila na napačni uporabi materialnega prava, zato je IP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo  (prvi odstavek 252. člena ZUP), tako da je organu naložil posredovanje dokumentov, ki predstavljajo predmet zahteve, kot ga je ugotovil IP. Pri tem je IP v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti preveril, ali predmetni dokumenti vsebujejo osebne podatke, posredovanje katerih bi pomenilo kršitev pravice varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je pri sklicevanju na Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) spregledal, da se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov)[3]. Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je moč ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4(1), pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Tako ni dvoma, da podatki, vsebovani v obračunih plač, izpolnjujejo merila za osebni podatek.

 

IP je po vsebinskem pregledu dokumentov, ki so predmet odločanja v tem pritožbenem postopku, ugotovil, da ti vsebujejo naslednje osebne podatke: ime in priimek javnih uslužbencev in funkcionarjev (organa, Državnega odvetništva, in drugih državnih organov), naziv njihovih delovnih mest, službene telefonske številke in naslove službene elektronske pošte, ter imena, priimki, naslovi in druge osebne okoliščine oseb v zvezi s katerimi teče pravdni postopek, in  prič v tem pravdnem postopku, ter ime in priimek odvetnika.

 

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim dovoljena, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako lahko predstavlja tudi ZDIJZ ali pa kateri drug nacionalni zakon. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je podana pravna podlaga za razkritje imen, priimkov ter nazivov delovnih mest javnih uslužbencev in funkcionarjev organa in Državnega pravobranilstva, ki so navedeni v dokumentih, ki so predmet odločanja. Ti osebni podatki funkcionarjev in javnih uslužbencev namreč niso varovani na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so absolutno javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev ter opravljanjem javne funkcije in delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker so podatki, ki jih je zahteval prosilec, torej absolutno javni, IP v postopek ni pozival teh oseb kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a 26. a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Izjema so osebni podatki (imeni in priimka) javnih uslužbencev v besedilu dopisa Državnega pravobranilstva, št. P-A023-1171/2014-141-KŽ z dne 9. 2. 2017, saj je IP presodil, da v tem kontekstu ne gre za podatka, ki bi bila v zvezi z njunim delovnim razmerjem.

 

Nasprotno pa IP ni našel zakonite pravne podlage za razkritje službenih telefonskih številk in službenih elektronskih naslovov teh javnih uslužbencev in funkcionarjev. Te namreč, skladno s prakso IP (npr. odločbe IP 090-216/2018, 090-252/2018, 090-59/2009 in 090-179/2010/4), praviloma predstavljajo varovane osebne podatke, saj ne gre za osebne podatke, ki bi bili neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, oziroma opravljanem funkcije funkcionarja, razen če jih organ ni posredoval javnosti in jih javno objavil, kot to določa drugi odstavek 106. člena ZVOP-1, torej v primeru, ko gre za osebe, ki so pri organu določene za komuniciranje z javnostjo.

 

Prav tako po presoji IP ne obstaja pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov (imena, priimki, naslovi, in osebne okoliščine, npr. v razdelku VIII. dokumenta št. 0612-156/2014-2 z dne 4. 9. 2014 ) oseb, ki predstavljajo tožnike in priče in druge osebe v zadevnem pravdnem postopku. V zvezi ste tem IP poudarja, da ne glede na to, da gre pri tem tudi za osebne podatke prosilca, je treba v postopkih po ZDIJZ omogočiti dostop do informacij prav vsakomur brez diskriminacije, s čimer se varuje načelo prostega dostopa (prvi in drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). To pomeni, da ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in tako ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Iz načela prostega dostopa izhaja tudi, da razlogi, zaradi katerih želi prosilec pridobiti zahtevano informacijo, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantni. Javnost in odprtost delovanja organov (2. člen ZDIJZ) ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Prosilec v postopku po ZDIJZ ni nič bolj ali manj upravičen do zahtevane informacije kot kdor koli drug. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Upoštevaje vse navedeno je IP v pritožbenem postopku pristojen vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija ne vsebuje izjem iz 5.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.

 

V zvezi z osebnimi podatki odvetnika v dokumentu, št. 0612-156/2014-2 z dne 4. 9. 2014, je IP ugotovil, da sta njegovo ime in priimek objavljena v javno dostopnem imeniku odvetnikov (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v predmetnem dokumentu pa se pojavlja v popolnoma istem kontekstu oz. z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Ob tem IP pojasnjuje, da je v zvezi z osebnimi podatki odvetnikov že v preteklih odločitvah (npr. odločba IP št. 090-31/2013/19, 090-122/2015) zavzel stališče, da je razkritje imena in priimka odvetnikov dopustno. V skladu s 137. čl. Ustave RS je odvetništvo del pravosodja, zato imena in priimka odvetnika v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek in je njegovo razkritje dopustno.

 

Glede na zgornje ugotovitve IP pojasnjuje, da v primerih, kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane podatke (kot v obravnavanem primeru podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke), je treba omogočiti t. i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih podatkov, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16, v nadaljevanju Uredba ZDIJZ) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Upoštevaje vse navedeno je organ dolžan prosilcu posredovati dokumente s prekritimi podatki, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

4) Sklepno

 

Upoštevajoč vse navedeno IP zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP prosilčevi pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je ugotovil, da gre za varovane osebne podatke, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP izpodbijano odločbo izrekel za nično, v skladu z 249. členom ZUP, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

 

 K 4. točki izreka:

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat , univ. dipl. prav., 

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Enako Upravno sodišče v sodbi, opr. št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015.

[2] Enako Upravno sodišče v sodbi I U 817/2015

[3] Glej tudi Popravek Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uradni list Evropske unije, št. L 127, 23. 5. 2018).