Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 14.07.2020
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Številka: 090-117/2020
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


 

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu dostop do zahtevanih informacij v celoti zavrnil, sklicujoč se na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov). Ker je prosilec v zahtevi poimensko navedel, na katerega posameznika se njegova zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-117/2020/2

Datum: 14. 7. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nad. IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi…………(v nad. prosilec), z dne 6. 7. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-55/2020-2 z dne 15. 6. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilca z dne 6. 7. 2020 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-55/2020-2 z dne 15. 6. 2020, se zavrne.
  1. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je po pooblaščencu dne 11. 5. 2020 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Pojasnjuje, da je kot lastnik stanovanjske stavbe pri organu podal prijavo zaradi neskladne in nevarne gradnje, ki jo na sosednjem zemljišču izvaja inšpekcijski zavezanec, ki ga navaja z imenom in priimkom. Od organa, na podlagi določb ZDIJZ, zahteva:

  1. popis spisa v inšpekcijskem postopku št. …………….
  2. vse zapisnike o inšpekcijskih pregledih, ki jih je organ opravil v tem postopku, razen zapisnika z dne 6. 9. 2016,
  3. izjave, pojasnila, odgovore in ostale listine, ki jih je v inšpekcijski spis vložil zavezanec,
  4. kopije vse projektne dokumentacije za gradnjo na zemljišču parcele št…………….., ki jo je v inšpekcijski spis vložil zavezanec,
  5. podatek o tem, ali je organ v zvezi s posegi oziroma gradbenimi deli na navedeni parceli od leta 2008 poleg postopka številka ……………….vodil še kakšen drug inšpekcijski postopek ali postopek nadzora.

Z zahtevano informacijo se je želel seznaniti v obliki kopije, po elektronski ali navadni pošti.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-55/2020-2 z dne 15. 6. 2020, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, s sklicevanjem na 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ - varstvo osebnih podatkov. Organ pojasnjuje, da je prosilec v zahtevi sam navedel osebne podatke osebe, za katero zahteva informacije, zato osebnih podatkov v postopku ne bi bilo mogoče varovati. Po oceni organa tako v konkretnem primeru tudi izvedba delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ ni mogoča.

 

Zoper odločbo organa je prosilec po pooblaščencu dne 6. 7. 2020 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Podrobno navaja okoliščine, zakaj zahteva dostop do dokumentacije iz inšpekcijskega spisa št. ………….in pojasnjuje, da je inšpekcijski zavezanec sam v sodnem postopku, v katerem je stranka tudi prosilec, vložil zapisnik iz navedenega inšpekcijskega postopka. S tem je po mnenju prosilca inšpekcijski zavezanec izrazil svojo konkludentno privolitev v razkritje svojih osebnih podatkov za potrebe konkretnega sodnega postopka. Sklicuje se na določbo prvega odstavka točke a 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v to privoli. Po njegovem mnenju narava varstva osebnih podatkov ni in ne more biti absolutna, zlasti v primerih, ko trči ob druge pravno varovane pravice posameznikov. Prosilec je v zahtevi jasno opredelil svoj pravni interes za dostop do informacij javnega značaja, ko je izrecno navedel, da je inšpekcijski zavezanec kot tožena stranka v sodnem postopku v sodni spis vložil zapisnik o inšpekcijskem pregledu. S tem je prosilec nedvomno izrazil, da zahtevo za dostop vlaga zaradi učinkovitega varstva pravic in interesov v sodnem postopku. Prosilec se je zaradi zavrnitve zahteve v sodnem postopku neupravičeno znašel v šibkejšem položaju, saj se do dokaza tožene stranke (inšpekcijskega zavezanca) ni mogel ustrezno opredeliti, brez da bi mu bila poznana vsebina zahtevanih dokumentov. Prosilec še dodaja, da je predmetni inšpekcijski postopek zaključen, zaradi česar posredovanje zahtevanih dokumentov ne bi imelo negativnih posledic na izvedbo ugotovitvenega postopka pred organom. Prosilec tudi izpostavlja, da bi moral organ pred zavrnitvijo zahteve opraviti test javnega interesa oziroma test sorazmernosti, česar pa ni storil. Po njegovem pravica do učinkovitega pravnega sredstva in načelo enake obravnave, ki ju je z zahtevo zasledoval prosilec, izraža tudi javni interes. Oporeka obrazložitvi izpodbijane odločbe in navaja, da ta ni dovolj konkretizirana, zaradi česar iz obrazložitve ni mogoče razbrati, kateri dokazi in preudarki so organ vodili pri sprejemanju izpodbijane odločbe. V predmetni zadevi je prosilec organ zaprosil za posredovanje (po naravi in vsebini) različnih dokumentov. Kljub temu je organ za vse dokumente pavšalno sprejel enako negativno odločitev in z enako obrazložitvijo glede vseh zahtevanih dokumentov. Po njegovem bi se moral organ opredeliti do razlogov, ki so vodili v zavrnitev vsakega zahtevanega dokumenta posebej, nikakor pa ne kar z enako obrazložitvijo zavrniti dostop do vseh zahtevanih dokumentov. Posledično je ostalo nepojasnjeno, zakaj se pri posameznem od zahtevanih dokumentov v primeru ugodilne odločitve ne bi dalo zagotoviti ustreznega varstva osebnih podatkov, oziroma kateri elementi onemogočajo vsaj delni dostop do zahtevanih dokumentov skladno s 7. členom ZDIJZ. Zaradi opisane pomanjkljivosti se izpodbijane odločbe po njegovem mnenju v bistvenem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po drugem odstavku 7. točke 237. člena ZUP, ki že sama po sebi predstavlja razlog za odpravo izpodbijane odločbe. Prosilec IP predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in odloči, da je upravičen do zahtevanih dokumentov, podredno pa predlaga, da IP izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške postopka v višini 680 odvetniških točk, plus 22% DDV, ker je pooblaščenec odvetnik davčni zavezanec.

 

IP je dne 8. 7. 2020 prejel dopis organa št. 090-55/2020-4 z dne 7. 7. 2020, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da razpolaga z zahtevanimi informacijami. V pritožbi z dne 6. 7. 2020 prosilec oporeka zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij, pri čemer se ne strinja, da gre v celoti za varovane osebne podatke in da delni dostop do zahtevanih dokumentov ni mogoč. Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu dostop v celoti zavrnil, sklicujoč se na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je s 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

 

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilec v zahtevi z dne 11. 5. 2020 točno navedel, na katerega inšpekcijskega zavezanca – fizično osebo se nanaša njegova zahteva (pri čemer ga je opredelil z imenom in priimkom, pa tudi z opisom drugih okoliščin, na podlagi katerih je ta posameznik določljiv), IP ugotavlja, da je organ postopal pravilno, ko je dostop do zahtevanih dokumentov v celoti zavrnil, ker je ugotovil, da za posredovanje podatkov v zvezi s konkretnim posameznikom javnosti ni pravne podlage. Ob tem IP pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da je določena fizična oseba v postopku pred organom nastopala kot inšpekcijski zavezanec, treba obravnavati kot osebni podatek. Ker je prosilec v zahtevi navedel, na katerega posameznika se njegova zahteva nanaša, v konkretnem primeru tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke. Za zavrnitev zahteve v takšnih primerih zadošča, da organ ugotovi, da je prosilec zahteval osebne podatke in da za njihovo posredovanje ni zakonske podlage (v smislu točke c) iz člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov). V zvezi s tem so tako neutemeljene pritožbene navedbe, da se organ ni dovolj konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov in da v tej zvezi ni za vsakega od njih presojal, ali je možen delni dostop po 7. členu ZDIJZ.

 

Glede pritožbenih navedb, da je inšpekcijski zavezanec v sodnem postopku sam predložil inšpekcijsko odločbo, s čimer naj bi privolil k obdelavi svojih osebnih podatkov za potrebe konkretnega sodnega postopka, pa IP opozarja, da je navedeno mogoče upoštevati v razmerju med strankami konkretnega sodnega postopka, ne pa v postopku odločanja o dostopu do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Eno temeljnih načel ZDIJZ je namreč tj. kriterij univerzalnega prosilca, po katerem se dostop do zahtevanih informacij javnega značaja presoja z vidika »erga omnes« (in ne »inter partes«). Dostop do dokumenta je namreč treba v postopku po ZDIJZ presojati z vidika, ali lahko te informacije prejme kdorkoli, ne le določen prosilec. Povedano drugače, odločitev, da gre pri določenem dokumentu za prosto dostopno informacijo javnega značaja, pomeni, da je takšen dokument prosto dostopen vsakomur (javnosti) in ne le določenem prosilcu. Če dokument vsebuje varovane osebne podatke (kot v obravnavani zadevi, kjer je varovan osebni podatek že dejstvo, da je organ zoper posameznika vodil inšpekcijski postopek), je treba pravne podlage za razkritje teh osebnih podatkov v smislu 6. člena Uredbe presojati v luči dostopnosti zahtevanih podatkov javnosti (in ne le določenem prosilcu). Takšne pravne podlage, ki bi določala, da so v obravnavanem primeru zahtevani osebni podatki prosto dostopni javnosti, pa IP ni našel.

 

Izhajajoč iz načela »erga omnes« prosilec v tem pritožbenem postopku tudi ne more uspeti z zatrjevanjem pravnega interesa in z izkazovanjem, zakaj je sam upravičen do teh informacij. V skladu s 5. členom ZDIJZ se za dostop do informacij javnega značaja pravni interes sicer ne zahteva, za odločitev v konkretnem primeru pa je odločilna ugotovitev, da ZDIJZ in Splošna uredba o varstvu podatkov nobenemu posamezniku ne dajeta pravne podlage za dostop do zahtevanih dokumentov. Navedeno pomeni, da pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni pravno relevanten namen, za katerega posameznik želi prejeti določen dokument, kot tudi niso pravno relevantne osebne okoliščine posameznika, ki dokument zahteva. Slednje pride v poštev tudi v primerih, kadar posameznik po ZDIJZ zahteva dokumente, ki vsebujejo njegove osebne podatke ali dokumente, do katerih ima na kakšni drugi zakonski podlagi (npr. kot stranka postopka) pravico do širšega dostopa, kot po ZDIJZ. V takih primerih je organ dolžan prosilcu posredovati dokument v takšnem obsegu, kot da bi bil prosilec katerakoli tretja oseba (torej mora prekriti tudi osebne podatke prosilca, če se nahajajo na tem dokumentu oz. mora prekriti tudi tiste podatke, do katerih bi konkretni prosilec sicer na kakšni drugi zakonski podlagi lahko dostopal).

 

Glede pritožbenih navedb prosilca, da je za dostop do zahtevanih dokumentov izkazal tudi pravni interes, pa IP še opozarja, da njegova ugotovitev, da prosilec ni upravičen do zahtevanih informacij po ZDIJZ še ne pomeni, da teh podatkov/dokumentov ne more zahtevati/pridobiti po drugih pravnih podlagah (npr. na podlagi 82. člena ZUP), pri čemer pa je IP pristojen le za odločanje v pritožbenem postopku po ZDIJZ, v druge postopke, npr. po ZUP, pa se ne more in niti ne sme spuščati.

 

IP je nadalje ugotovil, da so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi organ moral opraviti test javnega interesa. Ker se prosilec v zahtevi ni skliceval na prevladujoč javni interes za razkritje, organ ni bil dolžan izvesti postopka po drugem odstavku 21. člena ZDIJZ. Ta sicer določa, da o zadevi na predlog predstojnika odloči vlada, če je zavezan organ državne uprave in se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, zato prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, o čemer je odločeno v 3. točki izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

 

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.