Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 20.01.2020
Naslov: prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Številka: 090-3/2020
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilka je zahtevala dostop do informacij v zvezi s postopki, ki jih je Stanovanjska inšpekcija vodila zoper točno določeno osebo. Organ je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je pritožbo prosilke zavrnil, ker je ugotovil, da bi že z razkritjem podatka o tem, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi inšpekcijski postopek, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku še ugotovil, da v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, saj  je prosilka zahtevala podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi bilo mogoče prikriti njegove prepoznavnosti.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-3/2020/2

Datum: 20. 1. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), z dne 3. 1. 2020, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 090-120/2019-2 z dne 9. 12. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

  1. Pritožba prosilke z dne 3. 1. 2020 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-120/2019-2 z dne 9. 12. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

 

Prosilka je dne 13. 11. 2019 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij v zvezi s postopki, ki jih je Stanovanjska inšpekcija oziroma Gradbena, geodetska in stanovanjska inšpekcija vodila zoper etažno lastnico …, v zvezi z zamakanjem v stanovanje …. Zahtevane informacije želi pridobiti v obliki vpogleda v celotne spise ter v obliki fotokopij.

 
Zahtevo prosilke je organ v celoti zavrnil z odločbo, št: 090-120/2019-2 z dne 9. 12. 2019, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilke in pojasnil, da je prosilka v zahtevi navedla osebne podatke oseb, za katere zahteva informacijo, zato osebnih podatkov ne bi bilo več mogoče varovati. Glede na navedeno tudi delni dostop do informacij javnega značaja, s prekritjem osebnih podatkov, ne bi mogel zagotoviti varstva osebnih podatkov fizične osebe, saj je le- ta določljiva. Organ je še pojasnil, da ZDIJZ omogoča dostop do informacij prav vsakomur in tako varuje načelo prostega dostopa (1. in 2. odstavek 5. člena ZDIJZ). Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja se odloča ne glede na to, kdo je prosilec. Odloča se, ali zahtevani dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za konkretnega prosilca.

 

Dne 3. 1. 2020  je prosilka vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-120/2019-2, z dne 9. 12. 2019, v kateri je navedla, da izjema varstva osebnih podatkov iz 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana. Pojasnila je, da je z namenom identifikacije spisov navedla podatke o številkah spisov ter osnovne podatke o osebah, v zvezi s katerimi so se ti spisi vodili, in sicer ime in priimek ter naslov, saj brez navedenih podatkov, ne bi mogla določno identificirati spisov, za katere želi pridobiti vpogled oz. fotokopijo. Dejstvo, da je navedla osnovne podatke o osebah, pa ne omogoča zaključka, da zaradi tega osebnih podatkov ne bi bilo mogoče varovati, saj je z osebnimi podatki oseb seznanjena, prav tako navedeni osebni podatki izhajajo iz izpiskov iz zemljiške knjige, katere je priložila pritožbi. V izpiskih iz zemljiške knjige so poleg imena in priimka razvidni tudi naslov ter rojstni datum.  Glede na navedeno, so po mnenju prosilke, osnovni osebni podatki iz njene zahteve javno dostopni že na podlagi 1. odstavka 24. člena ZZK-1. Javno dostopni podatki tako sami po sebi izključujejo njihovo varovanje. Poleg navedenega pri zahtevanih spisih ne gre za kazenski, ne za prekrškovni postopek, temveč za inšpekcijski postopek (VSL sodba PRp 441/2013, VSK sklep PRp 36/2016), katerega vsebina pa ni določena kot izjema od dovoljenega dostopa do informacij. Pri teh spisih niti ne gre za nezaključen upravni postopek, zato vpogled oz. fotokopiranje dokumentov v ničemer ne bi oviralo, niti ne bi moglo ovirati postopkov, saj so ti končani, kar ni problematiziral niti organ v izpodbijani odločbi. Pojasnila je, da gre za spise, ki so nastali v okviru inšpekcijskega nadzora, torej pri izvajanju delovnega področja organa, zato gre za dokumente, ki predstavljajo informacijo javnega značaja za vse, ne glede na to, da je morebiti zgolj prosilka zaprosila za posredovanje. ZDIJZ namreč ne predvideva, da bi za to, da se določen podatek šteje za informacijo javnega značaja, morala biti podana splošna zahteva vseh, temveč je skladno s 5. členom ZDIJZ dovolj, da zahtevo poda tudi ena fizična oseba. Za potrebe varovanja osebnih podatkov, bi lahko organ uporabil institut delnega dostopa skladno s 7.členom ZDIJZ. Navedla je še, da organ ne more preprečiti že obstoječega vedenja posameznika o osebnih podatkih, saj bi bil potem iz enakih razlogov zavrnjen dostop do vseh javno objavljenih, anonimiziranih odločb iz sodnih/upravnih postopkov, saj v večini primerov obstoji vsaj ena oseba, najverjetneje priča, ki sicer ni stranka postopka, a je s podatki o strankah seznanjena.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št.090-120/2019-4 z dne 7. 1. 2020, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP v nadaljevanju ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri informacijah, ki jih je prosilka zahtevala v zahtevi z dne 13. 11. 2019, izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja in ali so zahtevane informacije prosto dostopne.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP pojasnjuje, da dokumenti v zvezi z inšpekcijskimi postopki, ki jih prejme ali izdela organ v okviru svojega delovnega področja, praviloma ustrezajo definiciji informacije javnega značaja. Iz razlogov, podanih v nadaljevanju, pa se IP namerno ni konkretno opredelil niti do kriterija materializirane oblike zahtevanih dokumentov niti do kriterija, ali organ z zahtevanimi dokumenti oz. podatki razpolaga, temveč je izpolnjenost obeh pogojev predpostavil, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti res obstajajo v materializirani obliki in podatka o tem, ali z njim organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Že iz samega smisla postopka po ZDIJZ in sistema izjem od prostega dostopa do informacij izhaja, da mora imeti organ možnost, da prosilki ne razkrije, ali zahtevana informacija sploh obstaja, kadar je že samo vprašanje obstoja dokumenta varovano s katero od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. To je tudi bistvo problema v konkretnem postopku, saj bi že s potrditvijo obstoja zahtevanih informacij prišlo do kršitve določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1).

 

Predmet pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do vseh zahtevanih dokumentov s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov)[1]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Že sam podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi inšpekcijski postopek, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime, priimek in naslov prebivališča nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Glede na navedeno, IP ugotavlja, da pravna podlaga za razkritje podatka, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi inšpekcijski postopek, ne obstaja, saj gre za varovan osebni podatek in organ že tega podatka ne sme posredovati prosilki. K navedbam prosilke, da ne gre za varovane osebne podatke, saj le-ti izhajajo iz izpiskov iz zemljiške knjige, kateri so javno dostopni na podlagi 1. odstavka 24. člena Zakona o zemljiški knjigi, (Ur. l. RS, št. 58/03 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZK-1), IP pojasnjuje, da so podatki o parcelni številki, katastrski občini in lastniku nepremičnine po ZZK-1 sicer javni, vendar pa to dejstvo ne predstavlja pravne podlage za kakršnokoli obdelavo teh podatkov. Vsi podatki, vpisani v glavno knjigo zemljiške knjige so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige (1. odstavek 195. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižni podatki torej omogočajo vpogled v tok lastništva posamezne nepremičnine, ki ga lahko, v vsakem trenutku preveri vsak posameznik, ki razpolaga s podatkom o katastrski občini ter o parcelni številki posamezne nepremičnine (te podatke lahko posameznik pridobi npr. tudi z vpogledom v zemljiški kataster). Na podlagi navedenega lahko ugotovimo, da identifikacija vsakokratnega lastnika določene nepremičnine ni obdelava podatkov, ki bi bila v nasprotju z določbami ZVOP-1, saj takšno obdelavo izrecno dovoljuje ZZK-1.

 

Nadalje IP pojasnjuje, da je v 83. členu ZVOP-1, določeno, da se osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom, lahko uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen ali določljiv. Ob navedenem je potrebno upoštevati dejstvo, da je zemljiška knjiga javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami medtem, ko javnost ne velja za obdelavo osebnih podatkov v inšpekcijskih postopkih. Javni podatki v zemljiški knjigi namreč niso bili zbrani za namenom določljivosti posameznikov v drugih postopkih. Zaradi varstva zasebnosti tudi v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledovati po osebi. Povedano drugače, če prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z drugo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, med tem, ko bi razkritje osebnih podatkov prvostopenjskega organa npr. v  inšpekcijskih odločbah, pomenilo nezakonito obdelavo osebnih podatkov. Za razkritje oz. obdelavo osebnih podatkov v povezavi s tem, kateri inšpekcijski postopki se vodijo zoper posamezno fizično osebo pa ni nobene zakonske podlage.

 

Ne glede na obstoj izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. IP je ugotovil, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na to »izjemo od izjeme« se tudi prosilka in organ nista sklicevala.

 

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[2], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar pa v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilca, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilka zahtevala podatke o točno določenih osebah z osebnimi podatki, zato se tudi s prikritjem osebnih podatkov ne bi moglo prikriti njihove prepoznavnosti. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnega dokumenta zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokument vsebuje tudi morebitne nevarovane osebne podatke.

 

K navedbam prosilke, da je z osebnimi podatki seznanjena, IP pojasnjuje, da se na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane, kar je pojasnil že organ v izpodbijani odločbi. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov (imena, priimka, naslova stalnega prebivališča, rojstnega datuma ipd.) ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki, saj je zahtevo konkretiziral s točno določenim posameznikom.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 


 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

 

[2] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.